Spletni operni vodnik in sinopsis za Elisir d’amore

Donizetti je opero napisal v neverjetnih 13 dneh. Skupaj z njegovim Don Pasqualom in Rossinijevim Barbierom iz Siviglie tvori Elisir d’amore svetel triumvirat najboljših italijanskih buffo oper 19. stoletja (Csampai/Holland).

 

 

 

 

Vsebina

Sinhronizacija

Komentar

Akt I (Podeželski prizor, vaški prizor)

Akt II (Poroka-scena)

priporočilo za snemanje

Vrhunci

Quanto è bella, quanto è cara

Come Paride vezzoso

Chiedi all’aura lusinghiera

Udite o rustici

Voglio dir…Obbligato

Adina credimi

Una tenera ochiattina

Una furtiva lagrima

Prendi, per mi sei libero

 

 

 

 

 

 

Premiera

Milano, 1832

Libreto

Felice Romani, po romanu Eugèna Scribesa Le philtre

Glavne vloge

Adina, bogata in muhasta najemnica (sopran) - Nemorino, preprosti mladi kmet(tenor) - Belcore, seržant in rekrut (bariton) - Dulcamara, šarlatan (bas)

Priporočilo za snemanje

DG z Lucianom Pavarottijem, Kathleen Battle, Leo Nucci, Enzo Darkom pod taktirko Jamesa Levineja ter zbora in orkestra newyorške Metropolitanske opere ali kot televizijski posnetek: ERATO, z Anno Netrebko, Rolandom Villazonom, Leom Nuccijem, Ildebrandom d'Arcangelo pod taktirko Alfreda Eschwéja ter zbora in orkestra Dunajske državne opere.

 

Komentar

 

 

Donizettijeva dilemma

Donizetti je bil plodovit skladatelj. V njegovem razmeroma kratkem skladateljskem obdobju, ki je trajalo manj kot 30 let, je naštetih 70 oper. Očitati mu to veliko število bi bilo krivično, saj je bil pravni položaj za skladatelja očitno neugoden. Ob izročitvi del je imel skladatelj pravico do enkratnega nadomestila. Pravice do uporabe je imel nato založnik ali impresarij. Varstvo intelektualne lastnine se je razvilo šele pozneje, v Verdijevih letih. Donizetti je bil svobodni skladatelj brez mecena v ozadju. Tako je moral vsako leto ustvariti dve ali tri dela, da se je lahko preživljal. Primadone so bile v veliko boljšem položaju in njihovo nadomestilo je bilo nekajkrat višje od skladateljevega.

Seveda so v Donizettijevem opusu tudi povprečna dela. Toda nekatere njegove opere so mojstrovine. Posebej izstopajo štiri dela: Poleg “La fille du régiment”, “Lucia di Lammermoor” in “Don Pasquale” sodi “Elisir d’amore” med Donizettijeva največja dela in eno največjih glasbenih komedij v zgodovini opere.

 

Geneza opere Elisir d’amore

Donizetti je opero napisal v neverjetnih 13 dneh. Časovna stiska je izhajala iz dejstva, da skladatelj v milanskem gledališču Teatro alla Canobbiana (poleg La Scale drugo priljubljeno gledališče v mestu) ni mogel pravočasno dokončati naročenega dela, zato je gledališče v kratkem času potrebovalo alternativo. Impresarij je Donizettija prosil, naj popravi že obstoječo opero. Donizetti tega ni želel storiti, saj je moral malo pred tem v lombardski prestolnici sprejeti neuspeh z Ugo, conte di Parigi v sosednji La Scali in je želel to napako popraviti. Dogovorjeno je bilo, da bo nastalo novo delo. Libretist Romani je bil zadolžen, da v sedmih dneh ustvari libreto! To je bilo mogoče le zato, ker je Romani vzel obstoječo zgodbo iz francoščine plodovitega pisatelja Eugena Scriba. Takratna kompozicijska tehnika je temeljila na ustaljenih formulah. Seveda je imel Donizetti tudi zalogo skic in melodij, ki jih je lahko kadar koli potegnil iz predala.

Zanimivo je opazovati Donizettijeve avtograme, saj vidimo, da je zapisoval le vokalne linije, poleg njih pa je zabeležil tudi basovske linije, da bi nakazal harmonsko napredovanje. Temu je dodal še opombe o tem, kako orkestrirati. Prepisovalec je nato pod Donizettijevim nadzorom napisal dele in dokončal partituro. Med vajami so bili narejeni zadnji popravki.

 

Premiera

Ob premieri opere 12. maja 1832 je Donizetti doživel enega najbolj bleščečih trenutkov svoje kariere. Ovacije občinstva so bile velikanske, kritike v časopisih pa so bile osupljive. Donizetti je tako odlično potrdil uspeh, ki ga je dve leti prej dosegel z “Ano Boleno”, in končno postal vodilni italijanski operni skladatelj, enakovreden svojemu prijatelju in tekmecu Belliniju.

 

 

 

 

 

Sinhronizacija: Na kmetiji v baskovski vasi. Kmetijski delavci med odmorom med delom počivajo pod drevesom.

Zavesa se odpre s pastoralnim prizorom vaščanov, ki pojejo na plesno melodijo.

Bel conforto al mietitore – Levine

Sinopsis: Nemorino je sramežljiv in nekoliko preprost kmet. Zaljubljen je v bogato in čedno lastnico Adino. Je depresiven, ker mu Adina ne posveča nobene pozornosti.

Donizetti v tej kavatini (ariji, podobni pesmi) prikaže preprostega, premišljenega zaljubljenega moškega. V preprostem C-duru Nemorino poje o svojem hrepenenju po Adinini ljubezni. Šele pri “Essa legge, studia …” (“Ona bere, študira …”) zaslišimo molovsko meglico, ki namiguje, da je Adina zaradi svoje izobrazbe za Nemorina morda nedosegljiva.

Na tem posnetku slišimo Luciana Pavarottija. Vloga Nemorina je bila ena njegovih najljubših vlog. V tej vlogi je slavil prave triumfe v številnih opernih hišah. Vokalna tema zahteva lirični tenor, vloga pa preprostega, a nagajivega lumpa, kar je Lucianu Pavarottiju preprosto popolnoma ustrezalo.

Quanto è bella, quanto è cara – Pavarotti

 

 

Adina pripoveduje legendo o ljubezenskem napitku iz “Tristana in Izolde”.

Sinhronizacija: Med odmorom na delovnem mestu delavcem bere iz knjige “Tristan in Izolda” in se zabava, kako sta se našla s pomočjo ljubezenskega napitka. Nemorino jo z zanimanjem posluša od daleč. Zaveda se, da je v enakem položaju, in si želi, da bi imel tak ljubezenski napoj.

Donizetti začne ta odlomek z dvornim valčkom, s katerim prikaže izobraženo Adino, nato pa preide na preprostejšo melodijo v delu zbora podeželskega ljudstva. V tretjem delu Adina poje v briljantnem načinu. Donizetti s to upodobitvijo zgovorne Adine prikaže kontrast preprostemu Nemorinu.

Ta prizor slišimo z Anno Netrebko iz navdušujoče uprizoritve Dunajske državne opere iz leta 2005 (po brezčasni uprizoritvi Otta Schenka), ki je v tej vlogi blestela. Morda koloraturni sopranistki fach ni bil ravno pisan na kožo, vendar je s svojo izvajalsko umetnostjo poskrbela, da je bila ta uprizoritev velik dogodek.

Della crudele Isotta – Netrebko

Belcoreova mrtvaška predstava

Sinhronizacija: Skupina vojakov prispe v vas. Drzni seržant Belcore novači vojake za vojsko in se spogleduje z lepo Adino, ki ga kljub laskanju zavrne.

Donizetti je spremljavo te seržantove pesmi ves čas pisal v preprostih triolah, kar Belcoreju daje nekaj preprostega in togega, ne da bi bil zaradi tega videti nesimpatičen. Vendar je zaradi svoje afektiranosti v primerjavi z Nemorinovo iskrenostjo videti umeten. Adina draži ponosnega, samozavestnega seržanta z drznim ponavljanjem zamaknjenih besed, vse skupaj pa se konča z rossinovskim komičnim crescendom.

Come Paride vezzoso – Nucci / Netrebko

Nemorino obupuje nad Adino

Sinhronizacija: Nemorino že ničkolikokrat izrazi svojo ljubezen Adini, vendar se mu ta smeji. Adina je preveč ponosna, da bi bila pozorna na lepega, a naivnega mladeniča. Zanjo obstaja samo ena stvar, in sicer da moraš pogosteje menjati ljubimca. Nemorino je obupan.

V prvem delu Adina poje o minljivosti ljubezni. Donizetti zato Adini zadnjo besedo “infedel” večkrat čudovito kapriciozno ponovi in jo vedno bolj divje okrasi. Nato slišimo čudovit duet z Nemorinom, v katerem umetelno ponovi Adinino melodijo, s čimer Adini pokaže, da Nemorino ni takšen ljubimec, kakršnega išče.

Slišimo Kathleen Battle, lahkotno koloraturno sopranistko. Pela je zelo izvrstno, izstopajočo Adino. V duetu jo boste slišali z Lucianom Pavarottijem.

Chiedi all’aura lusinghiera – Pavarotti / Battle


Donizetti daje vsakemu liku svoj obraz

Simbol: Na vaškem trgu se zbere množica ljudi. Potujoči šarlatan Dulcamara ponuja svoja zdravila za vse vrste bolezni. Samozavestno hvali svoje uspehe pri zdravljenju telesnih in duševnih tegob.

V prvi sliki je Donizetti vsakemu liku namenil kavatino in vlogam dal jasen obraz. Najprej romantično otožni Nemorino, nato površno muhasta Adina in tretjič, kot največje nasprotje Nemorinu, mačistični lik Belcore, pretiran v najboljšem buffovskem slogu. Dulcamara vstopi na oder kot četrti glavni lik.

Dulcamara se pojavi z avtoriteto glasnika. Oglasi se kot velik znanstvenik in se po kratkem času pregovori na stranski tir. Donizetti šarlatanovo retoriko ves čas spremlja s pikčastimi notami violin in flavt, kar daje dolgemu govoru čarobnost zabave in komike.

V uspešni komični upodobitvi šarlatana slišimo Enza Dara.

Udite o rustici – Dara


Donizettijev komični duet Dulcamara in Nemorina

Sinhronizacija: Nemorino se spomni Adine zgodbe in vpraša Dulcamara, če ima tudi on ljubezenski napoj kraljice Izolde. Revni Dulcamara takoj prepozna situacijo in se veseli lahkega posla ter nič hudega slutečemu proda steklenico vina kot ljubezenski napoj. Vendar ta začne učinkovati šele čez 24 ur (ko Dulcamara spet izgine iz vasi).

Donizetti je duet teh dveh prostačic sestavil zelo spretno. Ista melodična struktura se mu je trikrat ponovila brez razvoja. Medtem ko Nemorino glasbeno uročeno poje v dolgih kantilenah, se Dulcamara norčuje iz lahke žrtve.

Čudoviti duet Nemorina in Dulcamare slišimo v dveh različicah. Prva je različica iz produkcije Met iz leta 1988 z Lucianom Pavarottijem in Enzom Darkom. Darova posebnost hitro prepevanih besed (“Sillabato”) v kombinaciji s Pavarottijevimi čudovitimi liričnimi pasažami ustvari odlično poslastico za poslušalce.

Voglio dir…Obbligato – Pavarotti/Dara/Levine

 

Belcanto – pogled nazaj na kulturo petja pred 100 leti

Zainteresirani lahko poiščejo posnetek dueta iz leta 1908. Posnetek ob klavirski spremljavi omogoča zanimiv vpogled v pevsko kulturo 19. stoletja. Tenorist Fernando de Lucia (1860-1925) je nosil častni naziv “Gloria d’Italia”. Rodil se je trideset let po prvi izvedbi Elisirja, njegovo petje pa odraža belcantovsko tradicijo njegovega časa. Presenetljivo je, da je v vokalnem podajanju več rubata in dolcezze, kot smo vajeni danes.

De Lucio slišimo v odlomku “Obbligato, obbligato.” Shaw-Taylor izpostavlja absolutno enakomerno petje v tercah in “dolg rubato z diminuendom pri besedi “beato”, ko glasova ležita strumno na G in E, nota postane nit, kaže tradicionalno buffo petje v glasbeni popolnosti”.

Obbligato – de Lucia / Badini

 

 

Nemorino spije ljubezenski napoj

Sinhronizacija: Nemorino takoj spije stekleničko in kmalu si veselo prepeva. Mimo pride Adina in ga začudeno ogovori, češ da ga še nikoli ni videla tako veselega. S pijačo se je Nemorinova samozavest povečala in odgovori ji, da bo jutri s svojo ljubljeno. Adina, ki misli, da Nemorino misli nekoga drugega, je močno prizadeta v svoji nečimrnosti.

Zdaj ima Nemorino tudi orožje, opremljen je z vinom in psihološki spor z Adino dobi svoj potek. Adina opazi, da se je pri Nemorinu nekaj spremenilo. Nemorino, spodbujen z vinom, si drzne izvesti svojo melodijo (“Esulti pur la barbara”) in tokrat je Adina tista, ki jo ubogljivo ponovi. Dvakrat jo celo izzove s koloraturami, na kar ona dvakrat odločno odgovori z jasnimi najvišjimi toni. Zdaj se duet konča z unisono glasov, kar je znak, da se je Nemorinov položaj pri Adini povečal.

Oglejte si ta odlomek na posnetku iz leta 2005 s čudovito komičnim Rolandom Villazónom in Anno Netrebko.

Caro Elisir…Esulti pur la barbara – Villazón / Netrebko

 

 

Adina se vrže na Belcore

Sinhronizacija: Dobro je, da Belcore hodi mimo. Adina mu obljubi poroko. Datum naj bi bil čez šest dni, kar Nemorina razveseli, saj bo do takrat osvojil Adinino ljubezen.

Komedija se nadaljuje. Nemorino se že vidi kot zmagovalec in na njegovo žalost pride Belcore. Donizetti se še naprej kaže kot spreten glasbeni psiholog: od trenutka, ko se Adina obljubi Belcoreju, Nemorino in Adina v en glas pojeta navdušujočo melodijo, Belcore pa sledi svojim glasbenim motivom. Glasba pripoveduje drugačno zgodbo kot libreto.

Tran, tran, tran…In Guerra ed in amor – Nucci


V zgodbi pride do dramatičnega preobrata

Sinhronizacija: Belcore je obveščen, da bo njegov polk naslednji dan vpoklican. Adina in Belcore se strinjata, da se bosta takoj poročila. Nemorino je zgrožen in prosi Adino, naj poroko prestavi na drug dan. Adina zmaga, ko vidi Nemorina, kako se pred njo plazi v prahu. Toda nihče nima posluha za obupanega Nemorina.

Po tem pravem “colpo di scena” se sile preusmerijo. V tej s čustvi prepojeni ariji, enem od vrhuncev opere, Nemorino prosi za pomilostitev in zaključi na čustveno visoki ravni. Zdaj je Adina prepričana, da jo ljubi, vendar se želi maščevati (“maščevala se bom, mučila ga bom, da se bo pokesal in mi padel k nogam”). Toda tudi v tem prizoru glasba govori drugačen jezik, saj se je v glasbi že zaljubila v Nemorina, večkrat suženjsko ponovi Nemorinovo lingvistično melodijo, na koncu pa se prizor spremeni v concertato.

Oglejte si prizor, spet v komični dunajski priredbi.

Signor sergente, signor sergente… Adina, credimi

 

Prisluhnite tej ariji, ki jo je na odličnem posnetku iz leta 1924 izvedel tudi Tito Schipa. Noben tenorist ne bi mogel dati svojemu glasu toliko izraznosti. Nemorinova prošnja je prisrčna, ne da bi postala larmoyantna. Čudovito je, kako ob koncu arije izvede čudovit diminuendo. O tej Schipovi sposobnosti obstaja poučna anekdota. “Schipi naj bi bila priporočena posebna metoda usposabljanja: goreče sveče pred pevčevimi usti naj ne bi upihnil naenkrat, ampak naj bi jo med petjem počasi ugašal – če se je Schipa pri tem naučil svoje umetnosti diminuenda, naj bi sveče v prihodnosti postale bistveni del pevskih ur” (Fischer, “Große Stimmen”).

Adina credimi – Tito Schipa

 

 

Adinino maščevanje

Sinopsis: Da bi se maščevala Nemorinu, Adina na poroko povabi vse prebivalce vasi.

Andiamo, Belcore… A lieto convito

 

 


 

 

 

 

Priprave na poroko

Sinhronizacija: Na kmetiji potekajo priprave na poroko. Dulcamara in Adina improvizirata majhno igro.

Cantiamo, facciam, brindisi … io son ricco e tu sei bella – Battle / Dara

 

 

Zdi se, da drugi Elisir deluje …

Sinhronizacija: Nemorino se v obupu obrne na Dulcamara, ki mu priporoči, naj kupi drugo stekleničko, da bi pospešil učinek. Toda Nemorino je za prvo stekleničko porabil vse svoje prihranke. Njegov tekmec Belcore mu med vsemi ljudmi da zamisel, da bi se vpisal, da bi Belcore pridobil rekruta in se znebil še enega konkurenta. Nemorino udari in z denarjem za nabornike kupi drugo stekleničko, da bi pred poroko osvojil Adinino srce. Medtem dekle izve, da je Nemorinov bogati stric umrl in mu zapustil lepo vsoto. Nenadoma nevednega Nemorina obkrožijo vaška dekleta. Nemorino je zdaj prepričan o učinku ljubezenskega napitka. Dulcamara, ki je tudi sam presenečen nad učinkom, se pohvali s čudežnim zdravilom.

Poslušajte Luciana Pavarottija s posnetka Bonynge iz leta 1970.

Dell elisir mirabile – Sutherland / Pavarotti

Plimovanje se obrača

Sinhronizacija: Adina, ki ne ve ničesar o stričevi smrti, od Dulcamara izve, da se je Nemorino zaradi nje prodal Belcoreju. Adina ganjena odkupi prodajno listino. Dulcamara ji želi prodati tudi steklenico. Ona pa se le nasmehne in reče, da želi Nemorina osvojiti s svojimi očmi in nasmehom.

Oglejte si očarljivo Anno Netrebko s televizijskega posnetka Dunajske državne opere.

Una tenera ochiattina – Netrebko


Donizettijeva slavna arija “una furtiva lagrima”

Sinhronizacija: Nemorino misli, da je prepoznal solzo v Adininem očesu, ko ga dekleta ujamejo v past.

Ta znamenita arija se začne s solom fagota in harfe (zanimiva kombinacija!). Poleg lepote njenih motivov očara posebnost, da je prvi del vsake kitice v molu, drugi del pa v duru. Ta prehod iz bolečine v upanje čudovito podkrepi ekspresivna instrumentacija z fagotom in klarinetom.

Leta 1901 je to arijo prvič zapel Enrico Caruso. To je bila njegova debitantska sezona v La Scali, dirigiral pa je Toscanini. Sledile so največje ovacije, kar jih je bilo v tem gledališču slišati. V Metu je postala ena najpomembnejših oper v njegovi karieri. “Una furtiva lagrima” je bila med prvimi arijami, ki jih je Caruso posnel, in je (skupaj z “Vesti la giubba”) postala njegov zaščitni znak. Na tem posnetku, ki ga podpira sodoben orkester, je slišati klasični rubato. Prisluhnite na primer drugi “Che più cercando io vo”, ki je v kombinaciji z grandioznim accelerandom dvakrat daljša od Pavarottijeve 80 let pozneje. Enako lahko rečemo za (čudovito) dolg ritardando v “Io la vedo”. V drugem delu arije si Nemorino predstavlja, da drži Adino v naročju in čuti utrip njenega srca. Prisluhnite Enricu Carusu, ko nežno zapoje ta odlomek in nato z enim samim “Cielo” vzklikne. Končni crescendo v “Si può morir” navdušuje s polnim nabrekanjem zvoka in žarečimi zadnjimi toni.

Kaj je razlog za to razhajanje med Carusovo in Pavarottijevo interpretacijo? V 20. stoletju je udarila ura tirana Toscaninija, ki je pod pretvezo zvestobe delu iz pevcev pregnal rubato in tako interpretacijo popeljal na nove poti vse do danes.

Una furtiva lagrima (1) – Caruso

 

Še ena interpretacija Luciana Pavarottija.

Una furtiva lagrima (2) – Pavarotti

 

In tretja, ki jo je napisal Placido Domingo.

Una furtiva lagrima (3) – Placido Domingo


Adinina virtuozna arija

Sinhronizacija: Predinja prinese listino Nemorinu in mu prizna svojo ljubezen. Nemorino je v sedmih nebesih.

Iz te arije je dobro razvidno, da Donizetti ni zgolj kopiral Rossinijevega pretiranega buffo sloga kot finale, temveč je v buffo operi komponiral tudi sentimentalne ali melanholične odlomke, kot na primer v “Prendi, per me sei libero”.

Ta posnetek smo prvič slišali z Joan Sutherland. Očarljivo je, kako obvlada kolorature te skladbe.

Per me sei libero – Sutherland

 

Drugi posnetek Marije Callas

Prendi, prendi, per mi sei libero – Callas

 

In tretji posnetek Hilde Güden z Giuseppejem di Stefano. Očaruje s svojo preprostostjo in čudovitimi linijami.

Prendi, prendi, per mi sei libero – Güden

 

Donizetti daje zadnjo besedo Dulcamari

Sinopsis: Dulcamara pred vso vasjo hvali svoj ljubezenski napoj, preden se poda na beg. Celotna vas se oskrbi s čudovito esenco.

Ei coregge ogni defetto – Odena

 

 

 

Priporočilo za snemanje

 

DG z Lucianom Pavarottijem, Kathleen Battle pod vodstvom Jamesa Levineja ter zbora in orkestra newyorške Metropolitanske opere.

ali kot televizijski posnetek:

ERATO, z Anno Netrebko, Rolandom Villazonom, Leom Nuccijem, Ildebrandom d’Arcangelo pod vodstvom Alfreda Eschwéja ter zbora in orkestra Dunajske državne opere.

 

 

 

Peter Lutz, Opera-inside, spletni operni vodnik za Elisir d’amore Gaetana Donizettija

 

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja