KRALJICA SPADOV P. I. Čajkovskega – operni vodnik in Vsebina

Onlinski operni vodnik in sinopsis opere Pikova dama Čajkovskega

Na vrhuncu svojih skladateljskih sposobnosti in v dvomesečni ustvarjalni mrzlici je Čajkovski po libretu svojega brata Modesta in Puškinovem romanu napisal pravo mojstrovino.

 

 

 

Vsebina

♪ Komentar

♪ Akcija I

♪ Akt II

♪ Akt III

♪ Komentar

 

Vrhunci

♪ Introdukcija Ouvertura

♪ Mne strashno! Kvintet

♪ Odnazhdy v Versalye Balada Tomskega

♪ Uzh vecher Romance

♪ Kto strastno lyubya prodyoet Ljubezenski prizor

♪ Ya vas lyublyu Ljubezenska pesem

♪ Pastorale

♪ Vsyo tak kak mne ona skazala Prizor v postelji

♪ Je crains de lui parler la nuit

♪ Ne pugaites!… Ona mertva! Grofičina smrt

♪ Ya neveryu chtoby Entr’acte in prizor s pismom

♪ Mne strashno! Nastop grofičinega duha

♪ Uzh Poloch … Akh, istomilas ustala ya! Lizina arija

♪ Chto nahsa zhizn Hermanova pesem o pitju

♪ Knyaz! Hermannova smrt

♪ Gospod! Prosti yemu zadnja himna

 

 

Priporočilo za snemanje

♪ priporočilo za snemanje

 

 

Premiera

Sankt Peterburg, 1890

Libreto

Modest Čajkovski po noveli Aleksandra Puškina Pikova dama.

Glavne vloge

Hermann, oficir (tenor) - Graf Tomski, oficir (bariton) - Knez Jelecki, oficir (bariton) - Grofica , Lizina rejniška mati (mezzosopran) - Liza, mlada ženska iz plemiške hiše (sopran) - Pauline, Lizina prijateljica (alt)

Recording recommendation

RCA, Mirella Freni, Vladimir Atlantov, Sergej Leiferkus, Dmitri Hvorostovski pod taktirko Seidija Ozawe ter Simfoničnega orkestra Boston in Festivalskega zbora Tanglewood.

 

 

 

 

 

Libreto Čajkovskega brata Modesta

Opera temelji na Puškinovi noveli iz leta 1834, Čajkovskega brat Modest pa je besedilo predelal v operni libreto (prvotno za drugega skladatelja).
Zanimivo je, da je Čajkovski v zgodnjih letih bratu odsvetoval, da bi postal pisatelj, saj se je bal, da brat nima talenta. Sčasoma je sprejel bratove sposobnosti in uglasbil še en Modestov libreto (Jolanthe). Piotr z njim ni povezoval le svoje umetniške naravnanosti, temveč tudi njuno homoseksualnost. Modest je po njegovi smrti napisal bratovo biografijo in v njunem odprtem dopisovanju počrnil kompromitirajoče odlomke, ki jih je bilo pozneje mogoče razvozlati.

 

 

Puškinov roman

Libreto si s Puškinovim deli osnovne obrise zgodovine, vendar sta Modest in Piotr Čajkovski vnesla pomembne spremembe. Pri njiju je v ospredju ljubezenska zgodba, medtem ko Puškinovega Hermana vodi predvsem obsedenost z iskanjem skrivnosti kart. Poleg tega v nasprotju z novelo v operi oba protagonista umreta.
Čajkovski je bil še posebej navdušen nad osebo Lise. Tako kot Tatjani iz Evgena Onjegina sta mu bili blizu Lisina čista ljubezen in pripravljenost na žrtvovanje, verjetno tudi zato, ker je v teh dveh ženskah prepoznal ljubezen do svoje matere in sestre.
Čajkovski je našel močan odnos tudi do Hermana. Vlogo je napisal prijatelju tenoristu in trpel z manično obsedenim Hermannom. Tako je v pismu zapisal svojemu bratu: “Moj Bog, kako sem včeraj jokal, ko so mojemu ubogemu Nemcu zapeli Zbor mrtvih”.

 

Glasba

Čajkovski je opero napisal pri 50 letih. Njegova skladateljska umetnost je bila v največjem razcvetu, Pikova dama je nastala v pravočasni soseščini njegove 5. simfonije. Opero je napisal za poln romantični orkester. v pismu svojemu bratu modestu je priznal: “Ali sem v strašni in neodpustljivi zmoti, ali pa je ‘Pikova dama’ v resnici moj chef d’oeuvre”.
Za opero je uporabil leitmotive, ki jih najdemo že v uverturi, katere glavni motiv je tritonski motiv kart. katerih skrivnost želi pridobiti od grofice. Motivi Čajkovskega so več kot le spominski motivi; prilagajajo se psihološkim situacijam.
Čajkovski je opero napisal v pravi ustvarjalni vnemi. Prva besedila libreta je prejel januarja, odšel je v Firence in nemoteno komponiral. Po dveh mesecih je bila klavirska partitura pripravljena, 5. junija pa je bila končana orkestracija. Premiera je bila 16. decembra 1890 v Sankt Peterburgu in je bila odmevna.

 

 

Vloga grofice in prepir z baronico von Meck

Kmalu po premieri je moralo priti do nesoglasij med Čajkovskim in njegovo tako pomembno in dolgoletno mecenko, baronico von Meck. Baronica je ustavila dopisovanje in vsa plačila. Nikoli ni navedla razloga za to; po njeni smrti so se ob različnih priložnostih pojavili sumi, da gre za povezavo z vlogo grofice.

 

 

 

 

 

 

Sinhronizacija: Spomladanski dan v parku v Sankt Peterburgu.

Uvod se začne mistično z motivom fagotov – inštrumenta, ki spremlja grofico skozi celotno opero. Takoj zatem se v godalih pojavi vzdihljajoči motiv, ki namiguje na prihajajočo tragedijo:

Nato motiv kartice (1:30):

in malo pozneje se zasliši ljubezenska tema,

s katerim Čajkovski uvede tri osrednje glasbene teme, ki kot leitmotivi spremljajo sinopsis opere.

Gre za veličastno uverturo, Čajkovski je resnično v zenitu svojih zmožnosti.

Introdukcija – Gherghiev

Sinhronizacija: V mestu vlada živahen vrvež.

Čajkovski je žanrska slika Sankt Peterburga. Slišimo uspavanko medicinskih sester in zbor otrok vojakov. Slednji je poklon Bizetovi Carmen, ki jo je zelo občudoval.

Gori, gori jasno / Sij, sonce, svetlo!

 

Sinopsis: Hermann zaupa svojemu kolegu častniku, da se je zaljubil v neznano žensko. Od takrat ne more nadzorovati svojega življenja, zato vsak večer obišče igralnico in spremlja runde pokra, ne da bi sam igral, da bi pozabil na neznanko.

Ya imeni yeyo ne znayu / Ne poznam njenega imena in ga morda nikoli ne bom izvedel – Atlantov

Na promenadi

Sinhronizacija: Ljudje se sprehajajo po parku.

Čajkovski je namenoma vstavil ta zborovski prizor, da bi popestril monološke prizore. Toda dramaturško in glasbeno “zbor v tej operi ni pomemben” (Čajkovski v pismu bratu). Zanimivo je, da v tem prizoru zbor ni razdeljen po glasovih, temveč po starosti. Medtem ko stari mislijo, da je bilo v prejšnjih časih vse boljše, mladi upajo na ljubezensko srečo spomladi. To odraža konflikt med staro grofico in mladim Hermannom.

Nakonec na Bog / Končno nam je nebo poslalo sončen dan

 

Synopsis: Tomsky mu predlaga, naj se ji dvori, vendar Hermann pojasni, da je iz plemstva in zato zanj nedosegljiva. Misel, da jo ima nekdo drug, mu zastruplja dušo.

A ti uveren / A si ti tožen, da te ni opazila?

Sinhronizacija: Pride njen vojni tovariš, plemič Yeletski, in ji pove, da se je zaročil.

Kanonski duet izraža nasprotna čustva obeh bodočih tekmecev.

Schastlivy den / Srečen dan

Veliki kvintet

Sinhronizacija: Liza, njegova zaročenka, se pojavi s svojo babico, grofico, ki je tudi njena rejniška mati. Hermann v njej prepozna svojo neznano Lizo. Grofica in Liza pa sta šokirani, ko ob Jeletskem prepoznata srhljivega neznanca, ki ju že nekaj časa zasleduje.

Čajkovski je za ta prizor skomponiral odličen kvintet. Besedilo razkriva Hermannovo nezavedno namero; ne premaknejo ga misli na Lizo, temveč ga magično prevzamejo grofičine oči, v katerih predvidi svojo pogubo.

 

Mne strashno! – Freni / Atlantov / Hvorostovski / Forrester / Leiferkus

Balada Tomskega

Sinhronizacija: Ko Yeletski odide z Liso in grofico, nam Tomsky pove, da so staro grofico imenovali “Pikova dama”, ko je bila mlada lepa ženska. Menda je od nekega grofa s predanostjo odkupila skrivnost nezmotljive metode igranja kart in obogatela. Razkritje skrivnosti pa bi pomenilo njeno smrt.

Prisluhnemo veliki baladi Tomskega. Prvič slišimo o kartah.

Odnačaji v Versaliju / Once at Versailles – Putilin

 

 

Viharji Hermannove duše

Sinhronizacija: Hermann se med nastajajočo nevihto odloči, da bo izvedel grofičino skrivnost, da bi z bogastvom iz igre osvojil Liso.

Tschaikowski v tej operi večkrat odraža notranja stanja Hermannove duše z glasbenimi prizori nevihte.

Se non è vero – Atlantov

Očarljiva ljudska pesem

Sinhronizacija: Prijateljice obiščejo Liso v palači.

Čajkovski s to ljudsko pesmijo nariše čudovito idilo. Ob spremljavi le klavirja, flavte in redkega orkestra pojeta čarobno dvoglasno ljudsko pesem.

Tukaj je odlomek iz sovjetske filmske priredbe

Uzh vecher / This evening – Milashkina / Avdeyeva

 

Sinopsis: Pauline zapoje melanholično pesem, nato pa te misli prežene, morali bi praznovati. Bujno zaplešejo ruski ples.

Da, vsomnila… Podrugi milje – Kasarova

 

Lizin monolog: med obupom in evforijo

Sinhronizacija: Pojavi se guvernanta. Izrazi grofičino nezadovoljstvo z njihovim obnašanjem in prijateljice pošlje stran. Liza ostane, nenavadno melanholična na ta dan veselja. Misli na Hermana, v čigar očeh gori strast.

Lizin monolog je v prvem delu obupan, v drugem pa evforičen. V nadaljevanju jo spremlja vibrirajoči orkester.

Zachem zhe eti slyozy / What am I crying for – Fleming

 

Sinopsis: Hermann se presenetljivo pojavi na balkonskih vratih. Lisa hoče poklicati na pomoč, vendar ji Hermann pove, da jo bo takoj zapustil, da se je odločil umreti. Pred tem pa želi biti še kratek čas z njo. Izpoveduje ji ljubezen, ki mu jo ona tiho vrača.

Hermann, ki ga spremlja ljubezenski motiv, želi pridobiti Liso.

Prosti, prelestnoe sozdanye / Odpusti mi, najlepše od bitij / Schönes Mädchen, Göttin!

 

Kratek ljubezenski duet

Sinopsis: Potem pa nenadoma grofica potrka na vrata. Hermann se v naglici skrije in grofica vstopi. Lisa trdi, da ne more zaspati, in grofica spet odide. Ko grofica odide, Liza prosi Hermanna, naj odide. Hermann trdi, da je zdaj prejel smrtno obsodbo, in steče ven. V zadnjem trenutku ga Liza pokliče nazaj in izpovesta si ljubezen.

Napetost glasbe neizmerno narašča, dokler Liza v zadnjem trenutku ne zakliče: “Ne, ostanite živi,” in orkester, ki je ustvaril le blede zvoke pihal, izbruhne v radostno temo ljubezni. Toda Čajkovski jima ne privošči daljšega ljubezenskega dueta v italijanskem slogu. Ekstatična ljubezenska prisega traja le nekaj taktov.

‘Kdo strastno lubya prodyot / kako koga gane goreča strast – Atlantov / Freni

 

 

 

 

 

 

Sinopsis: Liza in Yeletski sta na plesu v maskah.

Drugo dejanje se začne z veličastnim plesnim prizorom. Čajkovski je na zahtevo direktorja opere napisal velike plesne prizore, ki so bili bogato okrašeni, da bi povečali mednarodno prepoznavnost sanktpeterburške operne hiše.

Radostno / V veselju in radosti se danes zbirajte

Krasna ljubezenska arija

Sinopsis: Princ časti svojo nevesto, vendar opazi, da se mu izmika.

To je strastna, čeprav obupana arija Jeletskega. Pravzaprav je ta vloga le stranska, vendar ji je namenjena čudovita arija “Ya vas lyublyu”. Yeletski tako postane sorodna duša Lenskega iz Onegina, čigar iskrene ljubezni protagonist ne vrača.

Slišimo Dmitrija Hvorostovskega, ki je s to vlogo leta 1989 doživel svoj mednarodni preboj, pozneje pa je svojo najbolj bleščečo vlogo našel pri Čajkovskem v vlogi Eugena Onjegina. V tej ariji se pokažejo njegove elegantne, dolge frazne poteze, ki jih odlično zapoje z lepim legatom v svojem značilnem senčnem glasu.

ya vas lyublyu / I love you – Hvorostovsky

Slišimo arijo v drugi različici, ki jo je izvedel Pavel Lisitsian. O tej ariji je Kesting (“veliki glasovi”) zapisal: “Še nikoli nisem slišal arije Jeletskega bolje in z lepšim zvokom. V njej ni samo široko, ekspanzivno fraziranje, temveč tudi vokalna domišljija v drobni igri svetlobe in sence, barv in dinamičnih nians”.

Ya vas lyublyu / I love you – Lisitsian

 

Sinopsis: Pojavi se Hermann, ki je obseden s spoznavanjem skrivnosti treh kart, da bi obogatel in odšel z Lizo.

 

 

Pastorala – alegorija dogajanja

Sinopsis: pastirska igra z igralci je uprizorjena za zabavo gostov.

Čajkovski je dogajanje zavestno postavil v čas Katarine Velike. To je po eni strani ustrezalo želji gledališkega režiserja, po drugi strani pa je odražalo njegovo ljubezen do Mozarta. Tako ta intermezzo poteka povsem v Mozartovem slogu in citira različna njegova dela, na primer takoj na začetku Papagenovo arijo iz Čarobne piščali in pozneje teme iz klavirskih koncertov.

Sinopsis Schäferspiela je alegorija zgodbe opere. Modest Čajkovski jo je namenoma postavil na sredino opere in nakazuje smer, v katero se bo opera razvijala. Pastirčica Chloe zavrne ljubezen bogatega Plutona, ker ljubi revnega pastirja Dafnisa.

Pastorale

Veliki prizor v grofičini sobi

Sinhronizacija: Neopazno se Lisa sreča s Hermannom. Izroči mu ključ grofičine komnate za srečanje z njo naslednji dan, ko grofice ne bo doma. Toda Hermann noče čakati in tako lahko neopaženo zapustita ples, medtem ko gostje nestrpno pričakujejo grofičin prihod. V grofičini spalnici se Hermann na poti v Lizino sobo ustavi pred grofičinim portretom. Premišljeno ga pogleda.

Vznemirljivi tremoli godal ustvarjajo strašljivo, napeto vzdušje, orkester opisuje vznemirjenje Herrmanna, ki vstopa v grofičino spalnico.

Vsyo tak kak mne ona skazala / Yes everything is just as sehe said

Sinhronizacija: Pojavi se služkinja in Hermann se mora skriti. Potem ko je grofica vstopila v sobo, se pojavi Liza s svojo služabnico Mašo. Grofica želi, da jo pustijo pri miru.

Temno bledi pihalni inštrumenti uvedejo prizor. Vzdušje je strašljivo. Naslednja pesem je vzeta iz opere Le Coeur de Lion Andréja Modesteja Grétryja, kar je spet referenca na 18. stoletje. Grofica je tako prikazana kot relikt preteklega obdobja.

Polno vrat vam …. “Je crains de lui parler la nuit / Enough of your lying flatteries – Podles (Dovolj je tvojih lažnivih laskanj)

 

Smrt grofice

Sinhronizacija: Ko se grofica uleže na kavč, da bi zaspala, se ji Hermann približa. Prišel je, da bi od nje izvedel skrivnost treh kart. Ko grofica noče razkriti skrivnosti, Hermannovo nagovarjanje postaja vse bolj obupno. Nazadnje Hermann izvleče pištolo in grofica v grozi mrtva pade na tla. Na prizorišče stopi Lisa. V grozi prepozna situacijo in Hermanna prežene iz hiše.

Ne pugaites!… Ona mertva! / Ne bojte se … Ona je mrtva … Sie ist tot

 

 

 

 

 

 

 

V nasprotju s Puškinovo zgodbo je Lisa storila samomor. Po grofičini smrti mora tretje dejanje shajati brez ženskih glasov, kar še okrepi tragičnost zadnjega dejanja.

 

Scena s srhljivim pismom

Sinopsis: Hermanovo sobo osvetljuje lunina svetloba. Sedi za mizo in

Mesečina osvetli Hermanovo sobo. Sedi za mizo in bere pismo, ki mu ga je napisala Liza. Želi mu stati ob strani in ga nocoj videti. Hermana muči kesanje in pade v nemiren spanec.

Predzadnjo sliko odpira še en mojstrski Entr’acte. Fanfare trobent opisujejo vojaško okolje vojašnice, pogrebni zbor pa spominja na grofičin pogreb. Razvije se grandiozni prizor (5:37), ko Čajkovski citira odlomke ljubezenskega motiva, v ozadju poje ženski zbor, Herman pa izraža vizije norca, ki ga le skopo spremlja orkester.

Entre-acte Ya neveryu chtoby ty khotel smert Grafini / I do not believe that you intended the Countess death

 

Pojavi se duh grofice

Sinhronizacija: Veter zavija okoli hiše. Slišal je, da trka na vrata. Čaka ga duh grofice. Vstopi v sobo in naznani, da se bo poročil z Lizo. Ona mu razkrije skrivnost treh kart: “Tri, sedem, as” in izgine. Hermann ne more verjeti svoji sreči.

Grofičin fagot, pojoče flavte in vibrirajoče strune uvedejo ta veličastni strašljivi prizor.

Mne strashno! / Ne, ne morem tega prenesti!

 

Mračni prizor v kanalu

Sinhronizacija: Liza pozno ponoči čaka na Hermanna na bregu kanala. Obupana je, da se je njena sreča spremenila v nesrečo.

Čajkovski je prizore iz Sankt Peterburga opisal z veliko prefinjenostjo. Spomladanski poletni vrt na začetku je v nasprotju z grozečim razpoloženjem kanala v tej mračni zimski noči. Prizor se začne z ogromnim pogrebnim maršem, ki poslušalca že navda z občutkom, da se bliža Lizina usoda.

Besedilo Lisinega poznejšega ariosa je napisal Čajkovski sam. Arioso je preprost in kaže, da Lisa iskreno in brez skritih motivov ljubi Hermanna.

Uzh Poloch … Akh, istomilas ustala ya! / – Gorčakova

 

 

Samomor v reki – avtobiografski element

Sinopsis: Ali se je zaljubila v morilca? Če se ta ne pojavi, ni več nobenega dvoma. Ko ga vidi prihajati, je evforična. Oba se objameta. Hermann jo želi čim prej odpeljati v igralnico, pove ji, da mu je grofica tisto noč razkrila svojo skrivnost. Liza spozna, da je Hermann pobesnel in da ga ne zanima več. Ko ji pove, da je prejšnji večer grofici grozil s pištolo, ji je jasno, da je morilec. Prizna, da je bila grofičina smrt cena za skrivnost. Hermanna zaslepi norost in jo odrine. Liza steče na breg in se vrže v reko.

Lizina smrt navaja tragični avtobiografski element skladatelja, ki je nekoč poskušal narediti samomor v moskovski reki Moskvi. V obupu zaradi zakona z Antonijo (imel je ljubezensko razmerje z violinistom Josifom Kotkom) je splezal v ledeno mrzlo reko in dobil pljučnico. Kmalu zatem sta se razšla.

A yesli mne v otvet

Igralne mize

Sinhronizacija: V igralnici gostje uživajo.

Budem pit i veselitsya! / Pijte in se veselite! – Ozawa

Tomškova pesem o pitju

Synopsis: Surin in Tomski sedita za konzolo in presenečena ugotovita, da se je pojavil Yeletski, ki sicer nikoli ne igra. Lisa ga je zapustila, po nesreči v ljubezni pa pričakuje srečo v igri. Tomskega prosita, naj zapoje pesem.

Yeslib miliya devitsy tak mogli letat kak ptitsy / If darling girls could fly like birds – Rodescu

 

Sinhronizacija: Gostje skupaj zapojejo pesem igralcev.

Čudovita ruska plesna pesem, ki se igra s celotnim orkestrom.

Tak v nenastalih dneh / When the weather was wet, they often met – Ozawa

 

 

Scena igre

Sinopsis: Spet se usedejo za mizo. Ko Jeletski vidi, da je vstopil Herman, zašepeta Tomskemu, da bo morda potreboval sekundo. Vsi pogledajo Hermana, ki je videti kot duh, ko se usede za igralno mizo, saj še nikoli ni sodeloval v igri. Herman neprestano zmaguje.

Za dela, gospoda, za karte / And now, gentlemen, to business, to the tables – Ozawa

Sinopsis: Čustva se prebijajo pri Hermannu, zajame ga norost.

V tako imenovani “pesmi o pitju” Hermann nagovori goste. Prinaša le stereotipne modrosti brez globlje povezave, njegov razkroj je popoln.

Chto nahsa zhizn / Kaj je naše življenje? / Was ist unser Leben? – Domingo

Sinhronizacija: Ko nihče več ne želi igrati s Herrmannom, Yeletski odgovori. Ko Hermann stavi vse svoje premoženje na eno samo karto, namesto zmagovalnega asa vzame Pikovo damo. Osupel pogleda na karto. Zdi se mu, da na karti vidi grofičin prezirljiv smeh. Vstane in se zabode s šibrovko.

Idyot yeshcho / No more play

Hermannov labodji spev

Sinhronizacija: Ko umira, se obrne na princa in ga prosi za odpuščanje. Pred seboj ponovno zagleda Lizo.

V klarinetu še enkrat zazveni ljubezenska pesem, ki jo spremljajo lesketajoče se godala. Opera se za občinstvo konča spravljivo, medtem ko mora Herman v Puškinovi noveli oditi v norišnico.

Knjaz! / Knez! – Talantov

Končna himna

Sinopsis: Gostje se zgrinjajo okoli mrtvega moškega in prosijo Boga za usmiljenje.

Čajkovski opero zaključi s čudovitim zaključnim moškim zborom, ki zapoje liturgično himno. Z zadnjimi nežnimi motivi godal to delo ugasne.

Gospod! Prosti njemu / Lord pardon him – Ozawa

 

 

 

 

 

Priporočilo za snemanje

RCA, Mirella Freni, Vladimir Atlantov, Sergej Leiferkus, Dmitri Hvorostovski pod vodstvom Seiji Ozawa in Bostonski simfonični orkester, Tanglewood Festival Chorus

 

 

 

Peter Lutz, opera-inside, spletni operni vodnik o Pikovi dami P. I. Čajkovskega.