VESELA VDOVA Franza Leharja – operni vodnik in Vsebina

Spletni vodnik po operi Vesela vdova

“Vesela vdova” je bila peta opereta Franza Lehàra, njen uspeh pa je presegel vse, kar je v tej zvrsti kdajkoli obstajalo. V času njegovega življenja je bila izvedena 300.000-krat po vsem svetu in je še danes ena najbolj priljubljenih operet.

 

 

 

 

 

Vsebina

♪ Sinhronizacija

♪ I. dejanje

♪ Akt II

♪ Akt III

♪ priporočilo za snemanje

Vrhunci

♪ Ich bin eine anständige Frau

♪ O Vaterland…da geh ich zu Maxim

♪ Es lebt eine Vilja

♪ Sieh dort den kleinen Pavillon

♪ Lippen schweigen

 

 

 

 

 

 

Koda zlate operete

Z “Veselo vdovo” je Lehár utemeljil čas “srebrne operete”, ki je temeljila na dosežkih “zlate operete”.

Izumitelj operete petdeset let prej je bil nedvomno Jacques Offenbach, ki se je pri štirinajstih letih začel šolati na pariškem konservatoriju, družina pa je prihajala iz germanskega Kölna. Leta 1855 je odprl svoje gledališče in tri leta pozneje je napisal “mater vseh operet” Orfej v podzemlju. Delo je hitro postalo priljubljeno po vsej Evropi in Theater an der Wien je Franzu von Suppéju naročil avstrijsko opereto, ki jo je leta 1860 odkupil z “Das Pensionat”. Ostalo je zgodovina, začelo se je obdobje Johanna Straussa in Co., ki je postalo zlata doba. To obdobje se je v Parizu končalo že leta 1880 s smrtjo Offenbacha, na Dunaju pa s smrtjo Millöckerja, Straussa in von Suppéja leta 1899 oziroma 1895.

Ostal pa je recept za uspeh tega sloga. Kodeks operete, ki ga je Lehár ponotranjil, je bil sestavljen iz elementov dunajske in pariške operete:

• Privoščljivost, satira in višji nesmisel
• hitre, glasbene številke, kot so galop, kankan
• raznolika uporaba plesnih ritmov, na Dunaju zlasti valčka
• preproste, učinkovite harmonije, večinoma v duru
• Glasbena lokalna barvitost
• Simpatični vzorniki
• Romantične ljubezenske zgodbe
• Srečen konec

 

 

Neravna geneza Vesele vdove

Leta 1901 je na Madžarskem rojeni Wilhelm Karzcag najel gledališče Theater an der Wien, da bi ga spremenil v središče nove dunajske operete. Lehàr je tam leta 1902 z “Dunajsko pramenko” lahko slavil svoj prvi ugledni uspeh. Za sezono 1905/06 sta Victor Léon in Leo Stein napisala libreto “Vesele vdove”, vendar z glasbo naročenega skladatelja nista bila zadovoljna in sta naročilo ponudila Lehàru, ki ga je sprejel in se lotil dela. Ker je opereta propadla, si je Karzcag nujno želel, da bi Vesela vdova izšla naprej. Glasbo je dal predvajati v Lehàrovem stanovanju. Osupel nad Lehàrovim izdelkom naj bi izrekel znameniti stavek: “Das is ka musik!” (To ni glasba!) Toda Stein in Léon sta ga uspela prepričati o nasprotnem in delo je bilo uprizorjeno z glavo. Vse odrsko gradivo je bilo sestavljeno iz obstoječih produkcij, glasbeniki pa so imeli na voljo le nekaj odrskih vaj. Kljub številnim improvizacijam je bila že premiera zadovoljiva in na Karzcagovo presenečenje je bilo odobravanje občinstva že od začetka dobro, opereta pa je hitro postala blagajniška uspešnica.

 

 

Libreto – na začetku je bila ukradena zgodba

Libretista sta zgodbo vzela iz Meilhacovega “L’attaché d’ambassade”, vendar sta jo odtujila ravno toliko, da se izognila plačilu avtorskih honorarjev, kar je pozneje pripeljalo do tožbe. Lokacijo dogajanja sta brezobzirno prenesla iz Nemčije v Črno goro. Vendar nista pričakovala posredovanja oblasti, saj jima je bilo s sodno odločbo prepovedano norčevati se iz Črne gore – države, ki je pripadala avstrijski cesarsko-kraljevi večetnični državi . Léon in Stein sta se zdaj iz tega norčevala in operetno državo poimenovala “Pontevedro”. Veleposlanica se je zdaj imenovala “Zeta” (po največji črnogorski reki), glavna moška vloga se je imenovala Danilo (po črnogorskem kronskem princu), factotum Niegus pa je bil krščen po črnogorski kraljevi družini Petrović-Njegos. Seznam še ni popoln in in vsak poslušalec je takrat vedel, za katero državo gre.

 

 

Domiselna mešanica dunajske in pariške operete

Lehár se je rodil v Sloveniji, otroštvo pa je preživel na Madžarskem in Češkem. Poklicna leta vojaškega kapelnika so ga pripeljala v vse države avstro-ogrske večnarodnostne države, zato je dobro poznal glasbeno kulturo teh držav. V Veseli vdovi je uporabil številna slogovna sredstva teh vzhodnoevropskih držav, kot so pesem Vilja, plesi Colo, valčki itd.

Seveda je poznal tudi Offenbachovo glasbo. Kar je zdaj naredil skupaj z libretisti, je bilo preprosto briljantno. V tej opereti je iz dela v del spreminjal slog. Offenbachovi skladbi (npr. “Da geh ich zu Maxim”, “dummer Reitersmann”, skladba Grisette itd.) je sledila skladba s k. in k. barvo, spet je sledila pariška skladba. Ta mešanica slogov poteka skozi celotno opero ter v izvedbo vnaša raznolikost in barvitost.

Poleg tega so glasbeni deli kratki. Tudi vpadljive melodije se le redko ponavljajo, tako da poslušalec ob vsaki številki pomisli: “Kakšna škoda, da je že konec.”

 

 

 

 

 

 

 

Sinopsis: Na pontevedrinskem veleposlaništvu v Parizu. Gostitelj pozdravi svoje goste, ki praznujejo vladarjev rojstni dan.

Baron Zeta odpre ples s slavnostno mazurko

Verehrteste Damen und Herren – Karajan

Valencienne in Rousillon – nemogoča ljubezen

Sinhronizacija: Valencienne, veleposlanikova žena, flirta s Camille de Rousillon, ki jo že nekaj časa ljubi. Vendar se Valencienne upira Rousillonovemu ljubimkanju. Ta piše na Valenciennin ventilator: “Ljubim te”.

Ich bin eine anständige Frau – Gfrerer / Beczala

Vdova stoletja

Sinopsis: Vsi pričakujejo Hanno. Glawari. Njen ostareli mož je pred kratkim umrl, ona pa je dedinja milijonskega premoženja. Veleposlanik ima nalogo zagotoviti, da se poroči z moškim iz Pontevedrina, da bi milijoni ostali v državi. Njegov načrt je, da se z njo poroči veleposlanikov tajnik grof Danilovič. Služabnik Nyegus ga je uspel najti v nočnem klubu “Chez Maxim” in kmalu bo prispel v Palais. Zdaj pa se pojavi Hannah Glawari, ki jo spremlja roj Parižanov, ki si želijo dedinjo.

Elisabeth Schwarzkopf so imenovali “vdova stoletja”. Vdova je bila idealen operni glas v operetah, saj je združevala komično femme fatale z muzikalnostjo umetnice.

Bitte meine Herren – Schwarzkopf

Sinhronizacija: Glawari vse povabi v svojo hišo za jutri. Pripravila bo pravo pontevedrsko pojedino. Z mešanimi občutki sliši, da se zabave udeleži tudi grof Danilovič. Imata namreč skupno preteklost. In zdaj se pojavi grof, ki je rahlo razburjen.

O Vaterland je ena od nepozabnih skladb iz te opere, ki diha duh fin de siècla in katere refren je postal privlačna melodija.

O Vaterland…da geh ich zu Maxim – Gardiner/Skohus

 

 

Hanna in Danilo – kot mačka in miš

Sinhronizacija: Negus mu pove, da je Glawari tukaj in da je podedovala milijone. Grof vzdihne, ko sliši njeno ime. Svoj čas redko preživlja v pisarni, ampak uživa v pariškem nočnem življenju. Odloči se, da bo na hitro zadremal na kavču. V sosednji sobi Rousillon še naprej poskuša srečo pri Valenciennu.

V tej operi sta v središču dva para. Medtem ko par Glawari/Danilowitsch pokriva komični del, Valencienne/Rousillon tvorita resno nasprotje. Lehár jima v grla položi čudovite, lahkotne melodije. “Zauber der Häuslichkeit” je eden od teh čarobnih trenutkov.

Zauber der Häuslichkeit – Rothenberger

 

Sinopsis: Glawari se želi za trenutek umakniti in naključje ji dovoli, da se sreča z Danilovičem, ki leži na kavču. Ne mine niti minuta in že se sporečeta. Pred časom sta se nameravala poročiti, vendar za grofovo družino njeno podeželsko in meščansko poreklo ni bilo dovolj dobro. Rane so še vedno sveže. Ko grof reče, da ga ne more navdušiti s svojimi milijoni, s smrčanjem zapusti sobo. Zdaj baron končno najde Danila in ga prosi, naj se iz državnih razlogov poroči z Glawari. Danilovič to kategorično zavrne. Iz dvorane se sliši plesna glasba. To je izbira žensk. Vse želijo plesati z Glawarijem.

Damenwahl – Studer/Gardiner

 

Sinhronizacija: Ko Glavarija želi izbrati gospoda, se pojavi Danilowitsch s plesalkami iz kabareta, ki vse gospode vzamejo v naročje. Zmagoslavno jo pogleda.

Vloga Daniloviča je napisana za bariton, vendar so jo včasih peli tudi tenorji. V tem plesnem prizoru slišimo tenorista Nikolaja Geddo.

O kommet ihr Ballsirenen – Gedda

 

Sinhronizacija: Valencienne ima prav tako načrt: Roussillona želi združiti z Glawarijem in ga prisili, da pleše s Hanno. Toda Hanna gre k Danilu in ga povabi k plesu. Ta ima v mislih novo zvito zvijačo. Ples si lasti in ga za 10.000 frankov proda na dražbi v dobrodelne namene. Vsi so ogorčeni in ga zavrnejo, le Danilowitsch se nasmehne. Prijavi se Rousillon, toda Valencienne je zdaj ljubosumen in mu to prepove. Zdaj je Danilovič pripravljen plesati. Glawari se zgraža, vendar jo Danilo zgrabi in zaplešeta polko.

 

 

 

 

 

 

 

Synopsis: Naslednji dan na vrtu palače Hanne Glawari. Gostje uživajo v pontevedrski glasbi in plesu.

Vilija je zasanjana ljudska pesem o ljubezni lovca do vile. S to pesmijo želi Hanna zapeljati Danila.

Dirigent naslednjega posnetka je bil Robert Stolz, ki je bil tudi sam znan skladatelj operet. Rezultat je razkošna in srce parajoča glasba, čudoviti rubati in dih jemajoča spremljava Dunajskih filharmonikov. Stolz je bil sijajen interpret tega dela, drznil si je trditi, da je bil dirigent premiere te opere, kar dokazano ni bilo res.

Hilde Güden poje fantastično Viljo.

 

Es lebt eine Vilja – Güden/Stolz

 

Schwarzkopfova interpretacija je prav tako očarljiva, hrepeneči šepet omamlja poslušalca.

Es lebt eine Vilja – Schwarzkopf

 

 

Emancipacija in klišeji

Sinhronizacija: Pridružil se je tudi grof Danilo. Hanna ga draži s konjeniško pesmijo.

Danes bi Hanno označili za sodobno žensko. V času svetovne premiere je takšna zasnova vloge povzročila senzacijo. Valencienne pa je njeno nasprotje; bolj ustreza tradicionalnemu, konservativnemu vzorcu vloge.

Mädel…dummer Reitersmann – Schwarzkopf

 

Sinopsis: Danilo je našel skrivnostno oboževalko in vsi filozofirajo o tem, kako ravnati z ženskami, ki postanejo nezveste svojim možem.

Das Studium der Weiber ist schwer – NN

 

 

Leden med Danilom in Hanno se začne lomiti

Sinopsis: Hanna in Danilo naletita drug na drugega. Hanna flirta z njim, Danilo pa je sprva hladen in zadržan, nato pa z njo zapleše kolo, pontevedrski ples.

Kolo

 

Sinopsis: Baron Zeta želi z Danilom in njegovim kabinetom razpravljati o nadaljnjih korakih v primeru Glawari, zato načrtuje sestanek v paviljonu. Valencienne in Rousillon se srečata. Na njeno vztrajanje želi Rousillon zaprositi Hanno Glawari. Rousillon zapoje zadnjo ljubezensko pesem za Valencienne.

Wie eine Rosenknospe – Bezcala

Sinhronizacija: Rousillon si želi še zadnji poljub. Valencienne mu ga želi odobriti, vendar diskretno v paviljonu.

Rousillon in Valencienne zapojeta še eno od svojih razkošnih melodij. Kako je mogoče, da je Lehár za to opero lahko ustvaril toliko odličnih melodij?

Sieh dort den kleinen Pavillon – Beczala / Gfrerer

 

Glawari rešil Valencienna iz ogrožajočega položaja

Synopsis: Njegus vidi, kako gresta v paviljon. Pojavi se Zeta in želi, da bi sestanek potekal v paviljonu. Njegus ga opozori, da je Ruussillon v notranjosti z neko damo. Morda je to skrivnostno poročena ženska! Zeta takoj zaklene vrata paviljona. Njegova radovednost je tako velika, da pokuka skozi ključavnico … in zagleda svojo ženo. Želi razbiti vrata. Medtem je Njegus posredoval in Hanna Glawari stopi iz paviljona, da bi rešila Valencienne. Zeta je povsem zmedena, Danilo, ki je stal poleg Zete, pa je nenadoma ljubosumen, da je imela Hanna zmenek z drugim moškim. Hanna vidi njegovo ljubosumje in zmaga. Danilo ima dovolj. Želi samo oditi in iti k Maksimu.

Finale Akt II – Gardiner/Skohus

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Sinhronizacija: V palaciju Hanne Glawari. V čast Danilu je Glawari najel grizete, ki plešejo kankan.

“Ja, wir sind es, die Grisetten”

Slavni duet ” Lippen schweigen “

Sinhronizacija: Danilo in Zeta prebereta nujni telegram ministra: “Če Glawarijevi milijoni ne bodo ostali v državi, obstaja nevarnost državnega bankrota.” Ko Danilo vidi Hanno, ji želi prepovedati poroko z Roussillonom. Hanna ji pove pravo zgodbo o paviljonu in Danilo si oddahne. Prvič ji pokaže svojo naklonjenost.

Še ena slavna, nesmrtna melodija operetne zgodovine. Lehàr je bil presenečen nad priljubljenostjo melodije “Usta molčijo”. V prvi različici je bila zgolj brenčeča melodija in šele naslednje leto ji je bilo dodano besedilo.

Lippen schweigen (1) – Güden/Grunden/Stolz

 

V naslednji različici slišimo Elisabeth Schwarzkopf, ki poje čudovito elegantno, Wächter pa je pristen Danilo:

Schwarzkopf/Wächter/Matačič: Lippen schweigen (2) – Schwarzkopf/Wächter/Matačič

 

Poslušate lahko zanimiv zvočni dokument iz leta 1906. Gre za posnetek s pevcema Louisom Treumannom in Mizzi Güntherjem, Danilom in Hanno iz prve vesele vdove. Ta posnetek je bil narejen leto pozneje in verjetno kaže, kako je opereta zvenela v tistem času. Močno spominja na vaudeville in je bila očitno manj operno ubrana kot v sodobnem času.

Lippen schweigen (3) – Treumann / Günther

Sinopsis: Zeta se jim pridruži in Danilo lahko naznani, da se Glawari ne bo poročil z Rousillonom. Zeta je zelo zadovoljna, toda nato se znova pojavi fantek. Zeta da dve in dve skupaj in ugotovi, da gre za ventilator njegove žene. Ženi pove, da sta zdaj ločena, in zaprosi Hanno, da bi rešil svojo domovino. Ona ga mora razočarati, saj po moževi volji ob poroki izgubi denar. Danilu se razpoloženje nenadoma izboljša in Hanni izreče odrešilni “Ljubim te”. Tako Hanna ve, da je ne želi zaradi denarja. Nasmehne se in doda, da po oporoki denar pripada … bodočemu možu. Padeta si v objem. Valencienne prosi moža, naj prebere hrbtno stran ventilatorja. Dotičen prebere: “Sem ugledna žena”.

 

 

 

 

Priporočilo za snemanje

 

DG s Cheryl Studer, Bo Skovhusom in Barbaro Bonney pod vodstvom Johna Eliotta Gardinerja in Dunajskih filharmonikov.

 

 

 

Peter Lutz, opera-inside, spletni operni vodnik za VESELA VDOVA / VESELA VDOVA Franza Leharja.