Internetni vodnik po ariji CHE FARO SENZA EURIDICE

Christopha Wilibalda Glucka
Preberite zanimiva dejstva in si oglejte odlične videoposnetke na YouTubu o slavni Gluckovi ariji “CHE FARO SENZA EURIDICE”.

 

Če želite prebrati in slišati več o ORFEO ED EURIDICE, kliknite na to povezavo do portreta opere

 

 

 

Arija – povzetek in ozadje

 
Vsebina: Orfejeva ljubljena Evridika je umrla. Odloči se, da se bo odpravil v podzemlje in Euridiko iztrgal iz kraljestva mrtvih. Pojavi se Amor, angel ljubezni, in sporoči, da je Apolon ganjen nad njegovo žalostjo in mu podeli pravico, da se spusti v podzemlje. Toda Apolon postavi en pogoj: ne sme je pogledati, sicer jo bo za vedno izgubil. Da bi vstopil v podzemlje, Orfej z glasbo svojega glasu pomiri Furije in pride na Otok blaženih duhov, kjer Evridika uživa v miru in čarobnosti tega otoka. Orfej vzame Evridiko s seboj, ne da bi se je dotaknil ali jo pogledal. Evridika je vesela, da se je ponovno združila z Orfejem, vendar jo razjezi Orfejeva zadržanost, da se je Orfej ne dotakne in je ne pogleda. Orfej jo prosi, naj mu zaupa in ga spremlja. Vendar Evridika ne vidi smisla, da bi zapustila raj in živela brez Orfejeve ljubezni.
 

Gluckova skladba za Evridiko je postala ena najslavnejših arij vseh časov, diskografija pa vključuje nešteto posnetkov pevcev najrazličnejših glasovnih obsegov. Ker je Gluck napisal različico tako za Dunaj kot za Pariz, sta na voljo tako francoska (“J’ai perdu mon Euridice”) kot italijanska različica (“Che faro senza Euridice”).
Gluck je to žalostinko napisal v durovem tonu, čeprav se Evridikin obup nad Orfeovo domnevno hladnostjo med arijo nenehno stopnjuje. Hanslick, slavni kritik 19. stoletja, je dejal, da bi lahko glasbo te arije prav tako napisali z verzom “J’ai trouvé mon Euridice” namesto “J’ai perdu mon Euridice”.
Toda Gluck je ključ izbral premišljeno. Žalovanje naj bi bilo doseženo s preprostostjo arije in orkestrske spremljave, ki se le za kratek čas prevesi v molovsko tonaliteto. V nasprotju s konvencijami opere serie je reformistični Gluck želel odpraviti vse umetno okrasje pevcev in se je namenoma odpovedal ornamentiki. Ta vidik (glej tudi interpretacije v nadaljevanju) je sprožil razpravo, ali je ornamentika v tej ariji dovoljena.
Vendar je učinek, ki ga je Gluck dosegel s to arijo, velikanski, sodobniki, kot je Rousseau, so bili navdušeni in arija je postala morda prva super uspešnica v operni zgodovini.

 

Arija je napisana v obliki ronda, glavna tema se vrne dvakrat (A-B-A-C-A). Orkester jo začne s skoraj veselim Allegrettom, vendar njegove pike na strunskih glasbilih kažejo na Evridikino vznemirjenje:

 

Veliki in dolgi “rispondi” je vrhunec in se konča z dramatičnim forte:

 

Nenadna sprememba v Adagio, Evridikino prosjačenje za odgovor je kratka, trepetajoča ljubezenska pesem:

 

Skladba se vrne v Allegretto, ki se konča z obupanim vzklikom “Evridika”:

 

Po odlomku tihega obupa, napisanega v klavirju, Gluck z velikim crescendom dvigne obup:

 

Razpoloženje postane tragično, tonaliteta se spremeni v molovsko:

 

Arija se konča z vprašanjem: “Kam bom šla brez svoje ljubljene?”

 

 

 

Arija – besedilo pesmi CHE FARO SENZA EURIDICE

 
Che farò senza Euridice?
Dove andrò senza il mio ben?
Che farò? Dove andrò?
Che farò senza il mio ben?

Dove andrò senza il mio ben?
Evridika! Euridice!
O Dio! Rispondi! Rispondi!
Io son pure il tuo fedele!
 

 
Kaj naj počnem brez Evridike?
Kam bom šel brez svojega dobrega?
Kaj naj storim? Kam naj grem?
Kaj naj storim brez svojega blagoslova?

Kam naj grem brez svojega blagoslova?
Evridika! Evridika!
O Bog! Odgovori mi! Odgovori mi!
Tudi jaz sem tvoj zvesti!
Ah! Nimam več upanja,
ni več upanja ne od sveta ne od nebes!

 

 

Slavne interpretacije pesmi CHE FARO SENZA EURIDICE

 

Izraz in toplina glasu Kathleen Ferrier sta bila za mnoge sodobnike edinstvena. Bruno Walter, njen tesni sopotnik v kratki karieri, je po njeni zgodnji smrti zapisal, da je bila poleg Gustava Mahlerja največje osebno poznanstvo v njegovem glasbenem življenju. Kathleen Ferrier je umrla za rakom na dojki leta 1951, stara 41 let. Pravkar je imela vajo Orfeja. Interpretacija (radijski posnetek v živo) je sijajen dokument njenega glasu: dušo parajoča toplina, ekspresiven vibrato in eterični pianissimi.

Che faro senza Euridice – Ferrier

 

Ferrier je bil eden od vzornikov Janet Baker, ki si je z njo delila pisavo za altovski glas. Janet Baker je bila svetovno znana oratorijska in samospevska pevka, vendar je opero pela le na Britanskem otočju, predvsem v Glyndebournu in na Škotskem. Orfeja je pela na svojem poslovilnem nastopu leta 1982 in s svojo duhovito interpretacijo ponovno povzročila senzacijo.

Che faro senza Eurydice – Baker

 

Marylin Horne je bila izjemno vsestranska pevka, imela je bogat mezzosopran.

o in odlična tehnika.

Che faro senza Eurydice – Horne

 

Nebeška interpretacija Tita Schipa, nežna, a strastna.

Che faro senza Euridice – Schipa

 

Lee Ragin, kontratenorist z izrazito interpretacijo z ornamenti.

Che faro senza Eurydice – Lee Ragin

 

Leta 2015 je Juan Diego Florez v svoj repertoar dodal Orfeo. Florez je bil ganljiv Orfej.

Che faro senza Euridice – Florez

 

Odlična, veljavna interpretacija Magdalene Kozene.

J’ai perdue mon Eurydice – Kozena

Zanj je bila to neznana tesitura za to arijo, a toplina Pavarottovega glasu poslušalca očara.

Che faro senza Eurydice – Pavarotti

 

Interpretacija kontratenorista Jochena Kowalskega, rahlo okrašena, kot jo je morda pel kastrat Guadagni (prvi Orfej).

Che faro senza Eurydice – Kowalski

 

Maria Callas je bila izjemna interpretka Glucka. Vendar sta v njeni izvajalski praksi in diskografiji pomembnejši operi Alcest in Ifigenija v Tauridi. Ta posnetek je iz poznega obdobja njene kariere.

J’ai perdu mon Eurydice – Callas

Slišimo rusko različico ruskega tenorista Ivana Kozlovskega (1900-1993), ki je prenesena za ton navzdol. Ruska tenorska tradicija je dala mnogo tenorjev z visoko tesituro, Kozlovski pa je bil v 20. stoletju najbolj znan. Njegova interpretacija je čustvena, Lopper je govoril o “sočni sladkosti”.

Che faro senza Eurydice – Kozlowski

 

 

 

 

Peter Lutz, opera-inside, spletni operni vodič za pesem “CHE FARO SENZA EURIDICE” iz opere “Orfej in Evridika” Christopha Wilibalda Glucka.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja