AH SI, BEN MIO – arija iz opere Trubadur

Internetni vodnik po Verdijevi ariji AH SI, BEN MIO

Preberite zanimiva dejstva in si oglejte odlične videoposnetke YouTube o slavni ariji “Ah si, ben mio”

Če želite slišati več o operi Trubadur, kliknite na povezavo do portreta opere

Arija – povzetek in ozadje

 
Vsebina: Leonora se pripravlja na poroko z Manricom. Je prestrašena; bitka z di Luno je neizbežna in Manrikove sile so v premoči. On ji zagotavlja, da jo ljubi. Manrico jo bo branil kot vodja. Leonori priseže večno vero do smrti.

Vloga Manrica je zelo zahtevna. Popolnoma se razlikuje od tenorskih vlog v drugih dveh operah priljubljene trilogije (Alfredo v Traviati in vojvoda v Rigolettu). V ariji Scena ed Manrica v tretjem dejanju mora tenorist najprej zapeti lirično, romantično “ah si ben mio”, ki ji sledi junaška “di quella pira” z znamenitim visokim C na koncu (kliknite na povezavo za portret arije “di quella pira”)

Ah si ben mio je Manricova edina obsežna arija v Trubadurju. Arija se začne z Verdijevim navodilom “cantabile con espressione”. Manrico poje o svoji sreči zaradi bližajoče se poroke (Ah! da, moja, da bom jaz tvoj, ti moj soprog). Vendar je razpoloženje žalostno in glasba je napisana v molu. Z “Ma pur se nella pagina” (Toda tudi če je na strani De ‘moje usode zapisano) je jasno, da se poroka zgodi v nesrečnih okoliščinah. Verdi v partituri zapiše “con dolore”. Vendar je treba odlomek peti bolj z žalostjo bolečega spoznanja kot z ostro bolečino resignacije. Konec arije je napisan v pomirjujočem durovem tonu.

Ta arija je ljubezenska pesem, prepojena s slutnjo smrti. Zato je treba odlomek “Ch’io resti fra le vittime, dal ferro ostil trafitto” (Da ostajam med žrtvami, Od prebodenega sovražnega železa) v drugem delu verza peti z bolečim klavirjem in diminuendom. Dramatični zaključni verz “E solo in ciel precederti, la morte a me parrà! (In le v nebesih te predhaja Smrt se mi bo zdela!) dobi poseben pomen s trilkom na besedi “parrà”.

Arija – besedilo AH SI, BEN MIO

 
Ah! sì, ben mio, coll’essere
Io tuo, tu mia consorte,
Avrò più l’alma intrepida,
Il braccio avrò più forte;

Ma pur se nella pagina
De’ miei destini è scritto
Ch’io resti fra le vittime
Dal ferro ostil trafitto,

Fra quegli estremi aneliti
A te il pensier verrà
E solo in ciel precederti
La morte a me parrà!

 
Ah! da, moj bog, s tem, da je
Jaz tvoj, ti moja soproga,
Imel bom bolj neustrašno dušo,
Moja roka bo močnejša;

Toda tudi če je na strani
Moja usoda je zapisana
da ostajam med žrtvami
S sovražnim železom prebodeno,

Med temi skrajnimi hrepenenji
Vam bo prišla misel
In le v nebesih pred vami
Smrt se mi bo zdela!

Napisano za spinto tenor

Vloga Manrica je pisana za spinto tenor (italijanski) oziroma mladi junaški tenor (nemški). Glas je močan in moški. V visokih tonih je kovinsko bleščeč. V višji tesituri očara s svojo močjo brez napora in ima še vedno agilnost. V visokem registru lahko spinto tenor navduši občinstvo z vrhunskimi toni.

Slavne interpretacije AH SI, BEN MIO

Najprej slišimo Franca Corellija. Ponovno slišimo Corellijevo kavatino, ki ponuja več drame kot poezije. Kljub temu se ne moremo izogniti privlačnosti tega glasu (Kesting govori o “mačističnem magnetizmu”). Nekoliko moteče je šepetanje, ki je bilo Corellijev negativni zaščitni znak.

Ah si ben mio (1) – Corelli/Karajan

Naslednji je Carlo Bergonzi. Bil je nasprotje Corellija. Bil je odličen glasbenik, ki se tega Kavatina loteva bolj lirično/premišljeno, razteza loke in prepeva melodije, vendar z manjšim glasom.

Ah si ben mio (2) – Bergonzi

Tretja razlaga je Jussi Björling Verjetno najboljši Verdijev tenorist po drugi svetovni vojni. V Ah si ben mio lahko razumemo zakaj. Imel je tako vokalno moč kot lirično eleganco in je lahko služil obema poloma hkrati.

Manrico je Verdijeva vloga, ki jo je Jussi Björling pel največkrat. Skupaj jo je pel na 67 predstavah. Z novo uprizoritvijo te opere v Metu in kasnejšim posnetkom leta 1952 je zaslovel kot Manrico. Ta posnetek pod Cellettijevim vodstvom je nekoliko hitrejši od drugih posnetkov, zato je trilček pri parrà le nakazan, kljub temu pa je posnetek z Björlingovo melanholično barvo glasu in lepim legatom zelo liričen in poetičen. Björlingovo utelešenje Manrica se v njegovi interpretaciji zdi bolj podobno ranljivemu ljubimcu kot vojaku, kar koristi lepoti te arije. Maria Callas je Björlinga zelo pohvalila. Manrica je dvakrat pel z njo v Chicagu, ona pa ga je imela za najboljšega Manrica.

Ah si ben mio (3) – Björling

Četrta različica je delo Placida Dominga Tokrat s posnetka z Giulinijem. Njegova interpretacija je zelo topla in ekspresivna in najdemo čudovite pasaže, kot je npr. čudovit trilček pri parrà.

Ah si ben mio (4) – Domingo

Prisluhnite topli in izrazni interpretaciji Franza Völkerja, ki jo poje v nemščini.

Ah si ben mio (5) – Völker

“Ko je münchenski tenorist Heinrich Knote v Metu pel Manrica, naj bi z močjo svojega fenomenalno širokega glasu prestrašil celo Carusa. Njegov glas je brez napora segal do D”, (Kesting). Poslušaj Knote v nemškem posnetku pesmi “Ah si ben mio”.

Ah si ben mio (6) – Knote

Vredno je slišati tudi isto skladbo v interpretaciji mogočnega glasu Giovannija Martinellija, ki je še vedno glasbeno odličen.

Ah si ben mio (7) – Martinelli

In končno posnetek Enrica Carusa.

Ah si ben mio (8) – Caruso

Peter Lutz, opera-inside, spletni operni vodnik za arijo “Ah si ben mio” iz opere Il trovatore.