Lohengrin-Opernführer_opera_guide_Richard_Wagner-Synopsis_Handlung_Trama_résumé (1)

Tradicionalni operni vodnik po Wagnerjevi ariji IN FERNEM LAND

Preberite zanimiva dejstva in si oglejte odlične videoposnetke na YouTubu o slavni ariji “IN FERNEM LAND”.

 

 

 

Če želite slišati več o operi LOHENGRIN, kliknite na povezavo do portreta opere

 

 

Arija – sinopsis in ozadje

 
Vsebina: Nemški kralj Heinrich je prišel v Brabant. Ta del svojega cesarstva želi zavezati k služenju proti madžarskim napadalcem. Elsa je obtožena, da je ubila svojega brata. Zdaj mora kralj soditi pred sodnim drevesom. Elza ima možnost, da se na sodišču zagovarja. Toda namesto da bi se zagovarjala, Elsa pripoveduje o svoji žalosti zaradi bratove smrti in o sanjah, da se bo pojavil vitez, ki se bo boril zanjo in dokazal njeno nedolžnost. Pojavi se Lohengrin in obljubi, da se bo boril zanjo, vendar le pod pogojem, da ga nikoli ne vpraša za njegovo ime ali izvor. Po intrigi Ortrudov in Telramundov mu Elza to vprašanje zastavi na poročno noč. Urok je zlomljen in Lohengrin vsem slovesno razglasi svoje poreklo. Je vitez Svetega grala, ki je prišel z gradu Montsalvat. Njegov oče je Parzival. On sam je njegov vitez, imenovan Lohengrin. Gral ga je poslal, da se bori proti zlu in ščiti krepost.
 

 

Podobno kot v Tannhäuserju z rimsko zgodbo v zadnjem dejanju mora tenorist na koncu opere zapeti svoj najpomembnejši del. To pomeni, da mora imeti pevec zadostno vokalno moč, da ta del pripelje do vrhunca večera. V Lohengrinu je naloga “lažja” kot v Tannhäuserju, saj sta pripoved o gralu (“In fernem Land”) in njegovo slovo (“Mein lieber Schwan”) lirični deli s skoraj belcantovskim značajem, medtem ko Rimska zgodba zahteva dramatičen glas.

Lohengrinova zgodba se odvija v slovesnem, odmerjenem tempu. Glas mora biti dostojanstven, a lahkoten, bleščeč in skrivnosten, daleč od patetike in junaštva. Skladbo uvede orkester. V pianissimu je slišati utripajoč A-dur. Tenor se začne lahkotno, z nenapeto noto.

 

Intenzivnost se povečuje. Lohengrin ponosno poje o gralu “ein Gefäss von wunderthätgem Segen” (“v njem je posoda čudovitega blagoslova”).

 

S slovesnim glasom poje hvalnico vsakoletnemu čudežu: “Alljährlich naht vom Himmel eine Taube um neu zu stärken seine Wunderkraft. Es heisst der Gral” (“vsako leto se z neba spusti golob, da bi utrdil svojo čudovito moč. Imenuje se gral”). Čudovit mehki forte v A zasije nad brenčečim zvokom violin.

 

Visoka tesitura v naslednjem odlomku ohranja dramatičnost in slovesnost. Za tenorista je to zahteven odlomek, v katerem mora ohranjati visoko glasovno moč, ne da bi se pri tem preobremenil.

 

Na koncu Lohengrin razkrije svoje ime. Zdaj se glas spremeni, postane veličasten, veličasten in junaški, nikakor ne votel, temveč plemenit. To je vrhunec in ključ opere.

 

Pripoved o gralu se konča s slovesnim orkestralnim finalom.

 

 

 

 

Arija – besedilo pesmi IN FERNEM LAND

 
In fernem Land, unnahbar euren Schritten,
Liegt eine Burg, die Montsalvat genannt;
Ein lichter Tempel stehet dort inmitten,
So kostbar, als auf Erden nichts bekannt;
Drin ein Gefäß von wundertät’gem Segen
Wird dort als höchstes Heiligtum bewacht:
Es ward, daß sein der Menschen reinste pflegen,
Herab von einer Engelschar gebracht;

Alljährlich naht vom Himmel eine taube,
Um neu zu stärken seine Wunderkraft:
Es heißt der Gral, und selig reinster Glaube
Erteilt durch ihn sich seiner Ritterschaft.

Wer nun dem Gral zu dienen ist erkoren,
Den rüstet er mit überird’scher Macht;
An dem ist jedes bösen Trug verloren,
Wenn ihn er sieht, weicht dem des Todes Nacht.

Selbst wer von ihm in ferne Land’ entsendet,
Zum Streiter für der Tugend recht ernannt,
Dem wird nicht seine heil’ge Kraft entwendet,
Bleibt als sein Ritter dort er unerkannt.
So hehrer Art doch ist des Grales Segen,
Enthüllt – muß er des Laien Auge fliehn;
Des Ritters drum sollt Zweifel ihr nicht hegen,
Erkennt ihr ihn – dann muß er von euch ziehn.
Nun hört, wie ich verbotner Frage lohne!
Vom Gral ward ich zu euch daher gesandt:
Mein Vater Parzival trägt seine Krone,
Sein Ritter ich – bin Lohengrin genannt.
 

 

Daleč in daleč, nedosegljiv tvojim korakom

V mestu je grad Montsalvat;

V sredini stoji svetleč tempelj,

Dragocen kot nič drugega na svetu.

Prevozno plovilo z blagoslovom miracoulos

V notranjosti je varovan kot najvišje svetišče.

Znebila ga je množica angelov,

Za vas bodo skrbela najčistejša človeška bitja.

Kolikor leto se približa golob od zgoraj

Za okrepitev njegove čudežne moči;

Njegovo ime je Sangrail in daje blaženo najčistejšo vero

Na njegovo viteštvo.

Kdo je predestiniran, da služi Sangrailu

Pripravlja se z nadnaravno močjo;

Katera koli prevara zla je zanj izgubljena,

Ko ga zagleda, moč smrti izgine;

Tudi tistemu, ki ga pošlje v tuje dežele,

Imenovan za borca za pravičnost vrline,

Njegova sveta moč ne bo odvzeta,

Če ga tam ne bodo prepoznali kot njenega viteza.

Naj bo blagoslov Sangraila vedno tako plemenit,

Ob razkritju mora uiti pred očmi laikov.

Tudi ne dvomite v viteza,

Če ga prepoznate – mora vas zapustiti.

Poslušaj, kako nagrajujem prepovedano vprašanje:

Sangrail me je poslal k vam:

Moj oče Parzival nosi njeno krono,

Njen vitez, jaz, se imenujem Lohengrin.

 

 

 

 

Napisano za heldentenor

 

Vloga Lohengrina je napisana za “Heldentenor”. To Fach lahko obvlada le nekaj tenorjev. Vloge so rezervirane za izkušene pevce, saj se mlad glas lahko hitro poškoduje. Fizične zahteve za pevca so ogromne. Opera običajno traja zelo dolgo, spremljava orkestra pa je glasna in gosta. Število izjemnih predstavnikov te stroke je majhno, umetniki pa so iskani in običajno rezervirani več let vnaprej.

 

 

 

 

Slavne interpretacije filma IN FERNEM LAND

 

To skladbo slišimo v različnih interpretacijah. Začnemo z interpretacijo Jussija Björlinga.

“Nekaj tednov pred smrtjo je Björling prvič in zadnjič javno zapel zgodbo o gralu. Četudi švedščina ni nujno primerna za Lohengrina, četudi je z vidika interpretacije še na začetku, poje preveč buršljivo in vsebuje tudi glasbeno napako – tu je, idealen glas Lohengrina. Björlings je bil morda največja izguba za Wagnerjevo petje, ki si jo je mogoče predstavljati: V tem primeru se je v petju pojavila velika težava: oddaljenost in odmaknjenost od sveta ter boleče obarvana čutnost.” (Fischer, veliki glasovi). Njegov crescendo (1:55) na primer jemlje dih, melanholija, ki lebdi nad interpretacijo, pa je neverjetno harmonična.

In fernem Land – Björling

 

 

Drugi posnetek iz leta 1940, ki ga je posnel drug Skandinavec. Danec Lauritz Melchior je bil morda najboljši Wagnerjev tenorist v zgodovini. Njegove vokalne rezerve se zdijo neizčrpne, njegova dikcija pa odlična, verjetno še iz časov Bayreutha, ko je to vlogo vadil s Cosimo Wagner.

In fernem Land – Melchior

 

 

Na naslednjem posnetku slišimo Franza Völkerja. Völkersov Lohengrin spada med največje Wagnerjeve pevske dosežke. Kesting: “Völkersov Lohengrin pod taktirko Tietjena spada med izpolnjujoče trenutke Wagnerjevega petja. Očaruje z ekspresivnim fraziranjem in lirično čarobnim tonom.” Fischer (veliki glasovi): “Völker je v tridesetih letih postavil standarde za Lohengrina, ki jih še danes ni nihče presegel. Njegova kombinacija junaške baritonske moči in lirične senzibilnosti je bila balzam za duše in ušesa tistih Wagnerjevih glasbenikov, ki so se naveličali ‘Bell-Canta’. (Bell je nemško ime in pomeni “pasje lajanje”).

In fernem Land – Völkers

 

 

Nicolai Gedda poje navdušen monolog.

In fernem Land – Gedda

 

 

Aureliano Pertile je to skladbo zapel v slogu Belcanto. Posnetek iz 20. let prejšnjega stoletja je v italijanskem jeziku. Pertile je bil Toscaninijev najljubši pevec. Interpretacija je v primerjavi z Melchiorjevo različico nekoliko nenavadna, vendar je v strokovnih krogih zelo cenjena.

In fernem Land – Pertile

 

 

Domingo je Lohengrina prvič pel leta 1968, vendar je videl, da še ni pripravljen. Glas je trpel zaradi napora. Šele 15 let pozneje ga je ponovno zapel. Z veliko belcanta je izpolnil zahtevo Franza Liszta.

Kritiki so se strinjali, da je Dominov Lohengrin velika pridobitev. Veličastnost njegovega glasu in lirični bel canto ustvarita očarljivo, harmonično sliko in navdušita poslušalca.

Razprave so potekale le o artikulaciji. Njegova nemška izgovorjava ima velike pomanjkljivosti. Večine kritikov to ni motilo, Arnold Whittal je celo posmehljivo dejal, da je “navsezadnje Lohengrin tujec v Brabantu, Monsalvat pa je bližje Madridu kot kateremu koli severnemu mestu”. Seveda so se našli tudi puristi, ki so naglas označili za nesprejemljivega.

In fernem Land – Domingo

 

 

 

 

Peter Lutz, opera-inside, spletni operni vodnik za arijo “IN FERNEM LAND” iz opere Lohengrin Richarda Wagnerja.

 

 

 

 

 

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja