POUR MON AME – arija iz opere La fille du regiment

Spletni vodnik po ariji POUR MON AME Gaetana Donizettija

Preberite zanimiva dejstva in si oglejte odlične videoposnetke na YouTubu o slavni ariji “POUR MON AME”.

Če želite prebrati in slišati več o LA FILLE DU RÉGIMENT, kliknite na to povezavo do opernega portreta

Arija – povzetek in ozadje

Vsebina: V avstrijski vasici na Tirolskem med napoleonskimi vojnami. Markiza Birkenfeldska je tam našla zatočišče med svojim tranzitom. V mimoidočem francoskem regimentu živi Marie, ki jo je regiment takrat posvojil kot majhno siroto in zdaj dela kot šivilja za dobrobit vojakov. Sulpice, njen posvojitelj, govori z Marie o moškem, s katerim so jo v zadnjem času pogosto videvali. Povedala mu je, da je to Tonio, domačin, ki ji je rešil življenje. Pojavijo se vojaki, ki imajo med seboj ujetnika. Marie prepozna Tonia, ki jo je skušal videti in so ga ujeli. Vojaki grozijo, da bodo domnevnega vohuna ubili. Ko spoznajo, da je Tonio Marijin rešitelj, ga izpustijo. Ko ostaneta sama, ji Tonio prizna ljubezen. Ko se Sulpice vrne, pošlje Tonia stran in se sreča z markizo. Izkaže se, da je Marie hči njene sestre s pokojnim polkovnikom Robertom. Marie je torej markizina nečakinja. Ko se Marie pojavi in jo Sulpice predstavi svoji teti, mora ugotoviti, da Mariejine manire niso manire ugledne dame. Želi, da bi Marie odšla z njo. Ko se ta upre, izvleče pismo njenega pokojnega očeta, ki je izjavil, da je to njegova poslednja volja. Pojavijo se vojaki. Med njimi je tudi Tonio, ki se je prijavil, da je blizu Marie, in se želi z njo poročiti. Vojaki so presenečeni, ko izvejo, da je novi vojak ljubimec hčerke polka. Tonio jo prosi, naj se poroči z njim, saj je navsezadnje vojak v polku.
 

“Pour mon ame” je najbolj znana skladba iz opere “la fille du régiment” in ena najslavnejših tenorskih arij sploh. To si zasluži predvsem zato, ker od pevca zahteva, da v samo dveh minutah zapoje neverjetnih devet visokih C-jev. Izziv arije je v tem, da je treba visoke C-je peti z močnim prsnim tonom in jasno intonacijo (omeniti je treba, da so visoke C-je v času nastanka skladbe morda peli le s falsetom. Tenorist Duprez ga je leta 1837 v Rossinijevem Viljemu Tellu prvič zapel v prsnem tonu, tako imenovanem “do in petto”, in vzpostavil Pisano za a junaškega tenorja). V šali arijo imenujejo tudi “Mount Everest tenorjev”. Ocenjujejo, da je v eni tenorski generaciji le peščica tenorjev, ki jih lahko zapojejo zares popolno. Pavarotti je s to arijo nenadoma zaslovel v Združenih državah Amerike (glej spodaj).

Če tenorist to zmore, mu preostanek arije ne bi smel povzročati večjih težav. Donizetti je bil dovolj milostljiv, da je preostanek tesiture umestil v pevcu prijazno območje. Na kritičnem potniškem območju (okoli F) ni not. Oglejte si odlomek iz klavirske partiture:

Napisano za tenore di grazia

Vloga Tonia je pisana za “tenore di grazia”. (v italijanščini, dobesedno: “) je italijanski operni izraz za tip tenorja, ki se nahaja med tenorjem leggiero in težjim tenorjem lirico. Zanj so značilni predvsem elegantno fraziranje, gibčnost glasu in večinoma topla (“sladka”) ali zelo svetla barva glasu. Žanr je nastal v velikem obdobju romantičnega sloga belcanto med približno 1810-1850, v katerem so temu tipu tenorjev pogosto dodeljevali vloge mladostnih ljubimcev ali junakov (vir: Wikipedia).

Arija – besedilo POUR MON AME

 
Pour mon âme, quel destin!
J’ai sa flamme,Et j’ai sa main!
Jour prospère!
Me voici Militaire, Militaire Et mari!
Militaire et mari!
Pour mon âme quel destin!
J’ai sa flamme, Et j’ai sa main!
J’en fais serment!
Pour mon âme, quel destin!
J’ai sa flamme, Et j’ai sa main!
Jour prospère!
Me voici Militaire.
 

 
Kakšno razgledišče je pred menoj!
Njeno srce je moje in njena roka prav tako!
O, srečen dan!
Tukaj sem, vpoklican in zaročen!
Sem vojak, sem vojak,
Zdaj jo lahko zahtevam!

Kakšno razgledišče je pred menoj!
Njeno srce je moje in njena roka prav tako!
O, srečen dan!
Tukaj sem, vpoklican in zaročen!
Sem vojak, sem vojak,
Zdaj jo lahko zahtevam!
 

Slavne interpretacije POUR MON AME

“La fille du regiment” iz leta 1968 je eden najboljših Pavarottijevih posnetkov. To je bil šele njegov drugi celoten posnetek v takrat še mladi snemalni karieri. John Steane (“The grand tradition”), vplivni kritik, govori o eni najboljših tenorskih izvedb na ploščah doslej, ki jo je zapel s prefinjenostjo zrelega umetnika in cvetočim glasom mladeniča. Glasbeni novinar Edward Greenfield je bil navzoč med snemanjem in poročal, da je bilo treba to arijo zapeti večkrat, preden je bila “v pločevinki”, Pavarotti pa je to naporno dejanje brez popuščanja ponovil in ponovno posnel.

Pour mon ame – Pavarotti

Pavarottijevi nastopi v MET leta 1972 so postali legendarni. S svojo arijo je navdušil občinstvo, z naslednjo turnejo po Združenih državah pa je dokončno postal tenorissimo na ameriški celini in po vsem svetu. Dobil je vzdevek “kralj visokih c-jev”. Poslušamo posnetek predstave v Metu iz leta 1972

Pour mon ame – Pavarotti

Pavarotti ni bil klasični “tenor di grazia”, ampak je običajno pel v nekoliko težjem glasovnem razredu “liričnega tenorja”. Naslednji posnetki so od pevcev z nekoliko lažjimi glasovi, ki so manj močni in široki, vendar se bolj graciozno dvigajo v višje tone.

Sledi Alfredo Kraus, Španec in Pavarottijev sodobnik. Njegove pevske sposobnosti so bile vsekakor enakovredne njegovim, vendar nikoli ni dosegel njegove priljubljenosti. Njegova tehnika je bila odlična in njegova višina odlična. Njegov glas pa ni imel topline vibrata, temveč je bil bolj neposreden in preprost. Svoj glas je lahko ohranil do pozne starosti. Slišali smo odlomek, ki ga prikazuje v osupljivi kondiciji pri (za tenorista) častitljivi starosti 59 let.

Pour mon ame – Kraus

Podobno zgodbo o slavnem dodatku ima tudi skladba “Pour mon ame” Juana Diega Floreza. Leta 2007 je v La Scali pel Tonio in bil prvi po letu 1933, ki mu je bila kot bis dodeljena arija. Nota bene to ni bilo dovoljeno ne Tebaldiju ali Callasovi, ne Domingu ali Pavarottiju! Poslušamo posnetek v živo z bisom iz tistega časa iz opere v Genovi.

Pour mon ame – Florez

Sledi Javier Camarena. Skupaj z Juanom Diegom Florezom je najznamenitejši leggierovski tenor prvih dveh desetletij 21. stoletja. Camarena je lahko v Metu zapel tudi enega od teh absolutno redkih bisov. Ob tej posebni priložnosti ga bomo slišali.

Pour mon ame – Camarena

Ameriškemu tenoristu Rockwellu Blaku, odličnemu Rossinijevemu tenoristu, 9 c ni bilo dovolj, zato je redno dodajal še dva.

Pour mon ame – Blake

Na drugem posnetku, ki ga spremlja klavir, je Blake razširil zaključek in namesto “militaire” zapoje “militaire et mari” z visokim D!

Pour mon ame – Blake

Odličen posnetek naj bi v začetku 20. stoletja posnel Leon Escalais. Escalais je bil francoski tenorist, katerega največja vloga je bila Arnoldo v Rossinijevi operi Viljem Tell. Njegova “pour mon ame” naj bi bila odličen referenčni posnetek te arije Francoza, ki je visoke c-je prevzel z neprimerljivo briljanco. Žal ga na YouTubu nisem našel.

Peter Lutz, opera-inside, spletni operni vodič za pesem “POUR MON AME” iz opere “La fille du régiment” Gaetana Donizettija.