MACK THE KNIFE (Der Haifisch, der hat Zähne) – pesem / arija iz opere za tri groše

Portret pesmi Kurta Weilla in Bertolda Brechta MACK THE KNIFE

Preberite zanimiva dejstva in si oglejte odlične videoposnetke na YouTubu o slavni ariji “MACK THE KNIFE”.

Če želite slišati več o THREEPENNY OPERA, kliknite na to povezavo do portreta opere

Pesem MACK THE KNIFE – Vsebina in ozadje

Sinhronizacija: Sejma v Sohu. Berači beračijo, tatovi kradejo, kurbe se drogirajo. Karnevalski pevec poje moritat o Mackieju Messerju, morilcu, ki ubija po naročilu.
Ta pesem stoji na začetku tega dela z ozadjem družbene kritike, ki sta jo napisala Weill in Brecht. Poimenovala sta jo “Moritat Mackieja Messerja”. Moritat (verjetno izhaja iz besede “morilsko dejanje” ali “morala”) je bila grozljiva balada, ki so jo peli na sejmih, spremljale pa so jo violine ali sodove orgle.
Moritat je že od začetka postal priljubljena pesem par excellence in najbolj znana skladba iz opere Threepenny. Zanimivo je, da ta pesem ni bila vključena v izvirno različico. Napisana je bila v zadnjem trenutku, ker je igralec Harald Paulsen vztrajal, da bo prvi igralec, ki bo izvedel pesem.
The Threepenny Opera odstopa od tradicionalnega pristopa glasbene drame, ki ga poznamo v operi. Brecht in Weill od izvajalcev nista zahtevala, da prizore interpretirajo psihološko, temveč da jih interpretirajo družbenopolitično. Igralec ne sme biti vživet v vlogo. Zato idealen interpret ni bil občutljivi operni pevec, temveč pojoči igralec.
Skladba ima šest verzov in se začne le ob spremljavi harmonija. Z vsakim verzom se pridruži še več od skupno 9 instrumentov. Weill na začetku zapiše “na način uličnih orgel”. Ritem se vse bolj razvija v fokstrot.
Weill je napisal glasbo s preprosto, a sugestivno melodijo, ki jo spremlja jazzovski bend z devetimi glasbeniki, ki ne sedijo v orkestrski dvorani, temveč igrajo glasbo na odru.
Skladbo lahko formalno razdelimo na del A in del B.
Pesem se začne v C-duru. Da bi igralcu olajšal življenje, se je Weill vzdržal velikih skokov v tonu, pevski glas pa se giblje v ozkem razponu:

Kljub grozljivim besedilom je pevec ostal nedotaknjen. Ta tako imenovani “učinek odtujitve” omogoča občinstvu, da ohrani distanco in omogoči kritično razmišljanje. Ne gre več za empatično glasbeno dramo, kakršno poznamo pri Verdiju ali Wagnerju, temveč za Brechtovo “epsko gledališče”. Posledično je ta balada, ob kateri zastane hrbtenica, večinoma postavljena v durovo tonaliteto, le na začetku dela B Weill za kratek čas preide v molovsko tonaliteto:

Arija – besedilo filma MACK THE KNIFE

Originalno nemško besedilo
Und der Haifisch, der hat Zähne
Und die trägt er im Gesicht
Und Macheath, der hat ein Messer
Doch das Messer sieht man nicht.

Und es sind des Haifischs Flossen
Rot, wenn dieser Blut vergießt
Mackie Messer trägt ‘nen Handschuh
Drauf man keine Untat liest.

An der Themse grünem Wasser
Fallen plötzlich Leute um
Es ist weder Pest noch Cholera
Doch es heißt: Mackie geht um.

An’nem schönen blauen Sonntag
Liegt ein toter Mann am Strand
Und ein Mensch geht um die Ecke
Den man Mackie Messer nennt.

Und Schmul Meier bleibt verschwunden
Und so mancher reiche Mann
Und sein Geld hat Mackie Messer
Dem man nichts beweisen kann.

Jenny Towler je bil ustanovljen
Mit ‘nem Messer in der Brust
Und am Kai geht Mackie Messer
Der von allem nichts gewußt.

Wo ist Alfons gleich, der Fuhrherr?
Kommt er je ans Sonnenlicht?
Wer es immer wissen könnte
Mackie Messer weiß es nicht.

Und das große Feuer in Soho
Sieben Kinder und ein Greis
In der Menge Mackie Messer, den
Man nichts fragt, und der nichts weiß.

Und die minderjähr’ge Witwe
Deren Namen jeder weiß
Wachte auf und war geschändet
Mackie welches war dein Preis?

Darinova ameriško-angleška besedila
Oh, morski pes, bejba, ima take zobe, draga
In jim pokaže biserno bele
Star Macheath ima samo nož za nože, bejba
In ga hrani pred očmi.

Ko morski pes ugrizne z zobmi, veš.
Škrlatni lok se začne širiti
Fantastične rokavice, čeprav, nosi stari Macheath, babe
Zato nikoli, nikoli ni niti sledu rdeče barve.

Zdaj na pločniku, ooh, sončno jutro, uh-huh
Leži telo, iz katerega se cedi življenje
Eek, in nekdo se prikrade za vogal
Je ta nekdo lahko Mack the Knife?

Ob reki je vlačilec, ne veš?
Kjer je vreča cementa samo a-droopin’ on down (kjer je vreča cementa samo a-droopin’ on down)
Oh, ta cement je samo, tam je zaradi teže, dragi.
Za pet dobiš deset, stari Macky se je vrnil v mesto

Ste slišali za Louieja Millerja? Izginil je, bejba
Ko je izvlekel ves svoj težko prisluženi denar
In zdaj Macheath zapravlja kot mornar
Je morda naš fant storil kaj nepremišljenega?

Zdaj Jenny Diver, ho, ho, yeah, Sukey Tawdry
Ooh, gospa Lotte Lenya in stara Lucy Brown
Črta se oblikuje na desni strani, bejba.
Zdaj, ko se je Macky vrnil v mesto

Rekel sem Jenny Diver, Sukey Tawdry
Bodite pozorni na gospo Lotte Lenya in staro Lucy Brown
Da, ta linija se oblikuje na desni strani, bejba
Zdaj, ko se je Macky vrnil v mesto

Pazi, da se je Macky vrnil

Slavne interpretacije filma MACK THE KNIFE

Najprej slišimo različico prvega macheatha, Haralda Paulsena, ki mu dolgujemo obstoj skladbe (glej uvodno besedilo).

Der Haifisch hat Zähne – Paulsen

Vendar je bila njegova vloga pozneje v Tretjem rajhu žalostna. Bil je oportunist in znan kot obveščevalec.

Leonard Bernstein se je v 50. letih lotil opere in prosil Blitzsteina, naj ustvari angleško različico za Broadway. Blitzstein je “Opero za tri denarje” prenesel v New York leta 1870 in besedilo napisal v ameriškem slengu. Lotte Lenya je ponovno pela Jenny, kot je umrla na premieri pred 30 leti. Delo je imelo v Ameriki velik vpliv.

Številni jazzovski glasbeniki so cenili, da je Weill v nasprotju z drugimi evropskimi skladatelji resnično pisal v slogu jazza, zato so pesem večkrat priredili ameriški jazzovski glasbeniki. Prvi je bil Louis Armstrong, ki je s svojim glasom in priredbo pesem spremenil v odlično swing številko.

Mack the knife – Armstrong

Leta 1960 je Ella Fitzgerald skladbo “Mack the knife” vrnila v Berlin in zanjo prejela grammyja. Njena interpretacija je z vsako vrstico kromatično obrnila ton za eno stopnjo višje, skupaj 11-krat. Dih jemajoče.

Mack the knife – Fitzgerald

Pesem je leta 1962 posnela nemško govoreča igralka Hildegard Knef. Ella Fitzgerald jo je opisala kot ♪ Zanimivosti ♪ odlične videoposnetke na YouTubu ♪ o Weillovi slavni pesmi MACK THE KNIFE ♪ z interpretacijami Fitzgeraldove, Paulsena, Sinatre ♪”najboljšo pevko brez glasu”.

Und der Haifisch der hat Zähne – Knef

Frank Sinatra je pesem v zrelih letih z velikim uspehom vključil v svoj koncertni repertoar.

Mack the knife – Sinatra

Peter Lutz, opera-inside, spletni operni vodnik za pesem “MACK THE KNIFE” iz opere za tri groše Kurta Weilla in Bertolda Brechta