ASILE HEREDITAIRE (O MUTO ASIL DEL PIANTO) – arija iz opere Guillaume Tell

Portret arije ASILE HEREDITAIRE (O MUTO ASIL DEL PIANTO) Gioacchina Rossinija

Preberite zanimiva dejstva in si oglejte odlične videoposnetke na YouTubu o Rossinijevi slavni ariji “ASILE HEREDITAIRE (O MUTO ASIL DEL PIANTO)”.

 

Če želite prebrati in slišati več o GUILLAUMU TELLU, kliknite na to povezavo do portreta opere

 

 

 

Arija ASILE HEREDITAIRE (O MUTO ASIL DEL PIANTO) – Vsebina & ozadje

 
Vsebina: Prebivalci Švice živijo v suženjstvu habsburških vladarjev. Švicar Arnold je nesrečno zaljubljen v habsburško princeso Matildo. Je obupan, saj ga rojaki zaradi tega prezirajo, on pa si ne upa zaprositi zanjo. Tell ga skuša pridobiti za švicarsko stvar in spozna njegovo iskreno navdušenje, vendar Arnolda razdvaja ljubezen do Matilde in domovine. Arnoldo se na skrivaj sestane z Matildo. Je obupan, saj med njima stoji razredna razlika. Matilda ga lahko prepriča, da lahko z uspehom na evropskem bojišču pridobi pravico do poroke z njo. Ko se dogovorita za srečanje naslednji dan, slišita, da se približujeta Tell in Fuerst. Matilde hitro izgine, vendar Tell opazi senco osebe, kar vzbudi njegov sum. Arnold prizna ljubezen do Matilde in jima pove, da se bo v tujih deželah boril za habsburško zastavo. Sporočita mu strašno novico, da so zatiralci ubili Arnoldovega očeta. Arnold je uničen in skupaj prisežeta, da se bosta podala v boj proti Habsburžanom. Matilda in Arnold se naslednje jutro srečata v oddaljeni kapelici. Arnoldo ji razloži, da je njegova čast zahtevala, da se bori za domovino. Matilda zgrožena izve, da je Gessler dal ubiti Arnoldovega očeta in da se ji sanje o poroki z Arnoldom ne bodo uresničile. Medtem je bil Tell aretiran in obsojen na smrt, ker ni hotel priznati Gesslerjeve vladavine. Arnold je v očetovi koči. Spomni se ga in zapusti kraj svojega otroštva. Pripravljen je umreti za švicarsko stvar.

 

Arnoldova lirična arija v kombinaciji s kabaletto, ki ji sledi, je ena najtežjih tenorskih skladb v opernem repertoarju. Preden se podrobno posvetimo ariji, si velja ogledati edinstven zgodovinski pomen te opere za razvoj tenorskega repertoarja.

Slavni “do in petto” – rojstvo junaškega tenorja

Vloga Arnolda je nedvomno ena najtežjih tenorskih vlog v opernem repertoarju. Pisatelj James Joyce, obseden z opero, je nekoč zapisal: “Pregledal sem partituro Guillaumea Tella in ugotovil, da tenor poje 456 g, 93 asov, 92 asov, 54 bf, 15 b, 19 c in dva kratka c.”

Arnold prve predstave je bil Adolphe Nourrit. Bil je vodilni tenorist svojega časa in nedvomno odličen pevec. S to vlogo je imel težave in od tretje izvedbe dalje naj bi izpustil arijo “Asile héréditaire” (“O muto asil”) in naslednjo Caballetto. Osem let pozneje je njegov tekmec Gilbert Duprez kot Arnold zapel prvi dokumentirani visoki C iz polnega prsnega glasu (“do in petto”) namesto falseta. Rossini je bil šokiran in odrinjen. Tone je primerjal “s piskanjem kapuna, ki mu je prerezano grlo”.

Po tem dogodku ni bilo nič več tako kot prej, občinstvo je bilo navdušeno in naslednja generacija skladateljev je prevladujoči pevski slog obrnila na glavo, rodil se je junaški tenor s spevnim glasom. Tudi Nourrit je odšel v Italijo, da bi se naučil novega sloga. Ko ga je žena obiskala v Italiji, je ugotovila, da si je uničil glas.

 

 

 

Rossini je arijo napisal za francosko Veliko opero. Italijanska različica se poje prav tako pogosto, zato obstajata dve jezikovno različni različici te opere. Zato boste našli zvočne primere z dvema različnima različicama besedila.

 

Arija se začne s kratkim motivom roga, ki predstavlja spomin na Arnoldovo mladost.

 

Že nekaj taktov po tenorjevem vstopu mora zapeti izpostavljeno b-je, dva takta pozneje pa še eno.

 

Rossini je bolečino v slovo sestavil s ponavljajočim se stavkom “J’appelle en vain”.

 

Arija se konča z visokim c.

 

Arija se nadaljuje z zloglasno kabaleto “Amis, amis, secondez ma vengeance” (Corriam! Voliam! S’affretti lo scempio), ki je začinjena s šestimi visokimi c-ji, od katerih je treba nekatere držati več kot poldrugi takt, da se izrazi Arnoldova ekstaza.

 

 

Arija – besedilo ASILE HEREDITAIRE (O MUTO ASIL DEL PIANTO)

 

 
Asile héréditaire,
Où mes yeux s’ouvrirent au jour,
Hier encor, ton abri tutélaire
Offrait un père à mon amour.

J’appelle en vain, douleur amère!..
J’appelle, il n’entend plus ma voix!
Murs chéris qu’habitait mon père,
Je viens vous voir pour la dernière fois!

…

Amis, amis, secondez ma vengeance.
Si notre chef est dans les fers,
C’est à nous qu’appartient sa défense ;
D’Altdorf les chemins sont ouverts.
D’Altdorf les chemins sont ouverts.
Suivez moi ! suivez moi !
d’un monstre perfide
Trompons l’espérance homicide,
Trompons l’espérance homicide ;
Arrachons Guillaume à ses coups !
Arrachons Guillaume à ses coups !

 

 
O muto asil del pianto
Dov’io sortiva il dì:
Ieri felice… ahi, quanto!
Oggi fatal così!

Invano il padre io chiamo:
Egli non m’ode più.
Fuggir quel tetto io bramo
Che caro un dì mi fu.

…

Corriam, voliam, s’affretti
Lo scempio di quel vile
Che su noi trionfò.
Sì, vendetta dell’empio facciamo:
Il sentiero additarvi saprò.

Ah! venite; delusa la speme
Renderem di chi vili ne brama.
Gloria, onore, vendetta ci chiama,
E Guglielmo per noi non morrà.

 

 
Dom prednikov
kjer so se moje oči odprle v dnevno svetlobo,
ljubljeni zidovi, v katerih je živel moj oče,
Prišel sem, da te še zadnjič vidim!

…

Prijatelji, prijatelji, pomagajte mi pri maščevanju.
Če je naš vodja v okovih
njegova obramba pripada nam;
ceste do Altdorfa so odprte,
ceste do Altdorfa so odprte.
Sledite mi! Sledite mi!
Prevarajmo morilsko upanje
zahrbtne pošasti,
prevarajmo njegovo morilsko upanje;
iztrgajmo Williama njegovim udarcem!

 

 

 

Slavne interpretacije ASILE HEREDITAIRE (O MUTO ASIL DEL PIANTO)

Kot smo že omenili, je vlogo Arnolda izjemno težko zapolniti. V petdesetih in šestdesetih letih sta vlogo obvladala dva izjemna pevca, Gedda in Kraus, vendar je ostala tiho kar štirideset (!) let. Po letu 2010 se je slika spet spremenila in v nekaj letih so v tej vlogi debitirali Juan Diego Florez, Michael Spyres, Bryn Hymel in John Ossborn, ki so to morilsko vlogo odlično obvladali.

 

Gedda naj bi dejal, da je bilo petje Arnolda največja napaka v njegovi karieri. Njegov glas je imel višino, bil je barvit in niansiran tudi v najvišjih registrih.

O muto asil del pianto (1) – Gedda

 

Za primerjavo slišimo Pavarottijevo interpretacijo. Ta je bolj dramatična kot Geddova bolj lirična interpretacija. Višine so nekoliko bolj prisiljene, Pavarotti pa je pokazal veliko srce, da se je lotil te vloge. Vendar se je namenoma vzdržal petja te vloge na odru, saj je vedel, da bi se njegov glas poškodoval, če bi jo moral peti v nekajdnevnih presledkih drugega za drugim.

O muto asil del pianto (2) – Pavarotti

 

Alfredo Kraus, fenomenalni “Tenore di grazia”, poje čudovite plemenite linije. Slišimo kavatino (od 1:30 dalje). Kot bis zapoje na koncu celo Es (4:48).

O muto asil del pianto (3) – Kraus

 

Glas Bryn Hymel ni le močan, temveč tudi uglajen. Prisluhnite impresivnemu dolgemu koncu C ameriškega tenorja. Arija se začne pri 3.10.

Asile héréditaire (4) – Hymel

 

Naslednji posnetek je iz leta 1904 in ga je pel Francesco Tamagno, Otello s premiere, ki ga je Verdi osebno izbral za to zahtevno vlogo. Toscanini je v svoji Interpretaciji kritiziral njene posebnosti, v Cabballetti pa je slišal “zbor srebrnih trobil” in visoki C ga je dobesedno osupnil.

Kesting (“Veliki pevci”): “V stretti, ki je verjetno transponirana za pol tona, tenorist poje nežne G in A tik nad spremembo registra z nepopisnim bogastvom in intenzivnostjo, njegovi najvišji toni, ki jih z lahkoto drži, pa se ne dajo opisati.

O muto asil del pianto (5) – Tamagno

 

Nazadnje slišimo ekstatično različico ameriškega tenorista Michaela Spyra, čigar glas briljantno poje visoke c-je, navidezno brez utrujenosti, in ima hkrati duhovitost v vibratu prvega liričnega dela.

Asile héréditaire (6) – Spyres

 

Glas ameriškega tenorista Osborna je bolj liričen kot glas njegovega rojaka Spyresa, odlikuje pa ga močan vibrato.

Asile héréditaire (7) – Osborn

 

 

Peter Lutz, opera-inside, spletni operni vodnik za arijo “ASILE HEREDITAIRE (O MUTO ASIL DEL PIANTO)” iz opere “Guillaume Tell” Gioacchina Rossinija.