Online operni vodnik in sinopsis za opero Franza Leharja Dežela nasmeha
Glasba, ki nam jo Lehár predstavi v “Dežela smehljaja” (“Dežela nasmehov”), je osupljiva. Lehár je o svoji glasbi dejal, da je vedno iskal melodijo. In kakšen sijaj nam ponuja v tem delu! Vsaka od skladb razkriva neustavljiv čar in je postala zgodba o uspehu.
Vsebina
♪ Akt I (prizor v salonu)
♪ Akt II (prizor v palači)
♪ Akt III (Prizor slovo)
Priporočilo za snemanje
Vrhunci
♪ Immer nur lächeln und immer vergnügt
♪ Wer hat die Liebe uns ins Herz gesenkt
♪ Als Gott die Menschen erschuf .. meine Liebe, deine Liebe
♪ Dein ist mein ganzes Herz (Samo tvoje je moje srce)
♪ Zig, zig, zig … Du bist so lieb, so schön
♪ Liebes Schwesterlein, sollst nicht traurig sein
[av_head heading=”Sinopsis” tag=”h2″ link_apply=” link=”ročno,http: //’ link_target=” style=’blockquote modern-quote modern-centered’ size=’40’ subheading_active=” subheading_size=’15’ margin=” margin_sync=’true’ padding=’10’ color=” custom_font=” av-medium- font-size-title=” av-small-font-size-title=” av-mini-font-size-title=” av-medium-font-size=” av-small-font-size=” av-mini-font-size=” av_uid=’av-8duu4′ admin_preview_bg=”][/av_heading]
DEŽELA SMEHLJAJA Act I
25 let po filmu Vesela vdova
Lehár je vse življenje iskal uspeh. Ta uspeh je prvič prišel z Veselo vdovo pri 34 letih. V času njegovega življenja je to delo postalo eno najbolj izvajanih del v celotnem repertoarju oper in operet. Vse življenje je iskal umetniško priznanje (tako kot Offenbach 60 let prej …), ki mu ga številni tako imenovani strokovnjaki niso priznali. Z delom Dežela nasmehov, ki ga je napisal leta 1928, ko je bil star 58 let, je Lehár poskušal opereto narediti sodobnejšo in jo približati opernemu žanru. V času nastanka Dežele nasmehov Dunaj ni več metropola fin-de-siècla, ki išče užitke na Donavi, temveč (prevelika) prestolnica majhne države ob koncu pretresljivega desetletja. Zato “Dežela nasmehov” ni več frivolna dunajska opereta, temveč delo, ki želi osvetliti notranje življenje svojih likov. Konča se tragično, saj laž o srečnem koncu ni več ustrezala temu času. Nekaj tednov po premieri je nad zahodnim poslovnim svetom izbruhnil črni petek, ki je sprožil zgodovinski zlom borze leta 1929. Zgodovinsko zanimiva je vzporednica s še eno veliko opereto, Offenbachovim “Les Contes d’Hoffmann”. Tudi on je delo napisal v času gospodarske depresije, ki je kmalu po premieri povzročila velik borzni zlom.
Vrhunec operetne literature
Glasbeno se Lehár od operete distancira za pravi kos. Najdemo nekaj odlomkov, ki nas spominjajo na Straussovo Salome. Nota bene, Richard Strauss bi to trditev zavrnil, saj je bil eden tistih, ki so s prstom prezirljivo kazali na operetnega skladatelja Leharja.
Glasba, ki nam jo predstavlja Lehar, je osupljiva. Lehár je o svoji glasbi dejal, da je vedno iskal melodijo. In kakšen sijaj nam ponuja v tem delu! Vsaka od skladb razkriva neustavljiv čar in je postala zgodba o uspehu. Tu in tam se pojavijo skladbe, ki bi se dobro odrezale tudi v operi. Lehár je sam dejal: “V tem primeru je treba izvesti več opernih del, ki jih je napisal Lehar: “Moderna opera je pretežka celo za polpismenega človeka, moderna opera s številkami je zanj prelahka, preveč plitva. Jaz želim zapolniti vrzel med njima, moja opereta naj bi bila vmesni člen med opero in opereto.”
Uspeh tega dela je bil takojšen. Z deželo nasmeha je Lehár lahko ponovil velikanski uspeh svoje Vesele vdove. Nekaj, kar ni bilo dano številnim sodobnikom njegovega časa (Leoncavallo, Mascagni, Cilea, Boito idr.), ki so na potrditev uspeha mlajših let čakali celo življenje.
Richard Tauber in Giacomo Puccini
V tem opernem portretu bomo seveda spregovorili tudi o Leharjevem sodelovanju s tenoristom Richardom Tauberjem. Vendar Tauber ni bil edini pomemben vir navdiha; na Leharja je naredila vtis tudi Madama Butterfly Giacoma Puccinija. Čeprav je bila Puccinijeva eksotika Butterflyja glasbeno veliko bolj poglobljena kot Leharjev nekoliko površinski orientalizem, imata obe deli veliko vzporednic, kot je na primer neuspeh zlitja različnih kultur, ki ga predstavlja drama odnosa, ki na koncu tragično propade. Vendar z obrnjenimi vlogami spolov in “deželo nasmehov”, ki so jo v šali poimenovali “Monsieur Butterfly”.
Libreto – rjava senca nad Franzem Leharjem
Zgodba o princu Sou-Chengu in meščanki Lizi ni bila nova. Zgodba temelji na Leharjevi opereti “rumeni jopič” (libreto Leon), ki jo je brez uspeha postavil na oder že šest let prej. Delo je bilo preobsežno in je imelo besedilne pomanjkljivosti. Ludwig Herzer in Fritz Löhner-Breda sta očistila libreto in zaplet ter napisala privlačna besedila. Glasbeno je Lehár prevzel večino prejšnjega dela in dodal še nekaj skladb.
Vsi libretisti so bili judovskega rodu, katerih usode so se v poznejših nacističnih letih tragično končale. Še posebej pretresljiv je bil konec Fritza Löhnerja-Brede, čigar dela, ki jih je napisal v koncentracijskih taboriščih Buchenwald in Auschwitz, so bila pozneje objavljena. Vloga, ki jo je imel Lehár v tretjem rajhu, je žalostna. Vendar se na tem mestu ne bom spuščal v to temo.
Opereta se začne s potpourrijem čudovitih melodij iz opere.
Ouvertüre – Sandor
Elisabeth Schwarzkopf je interpretirala Liso
Sinhronizacija: V dnevni sobi grofa Lichtenfelsa. Lisa, grofova hčerka, se poslavlja. Zmagala je na jahalnem turnirju.
Vloga Lise bo verjetno vedno povezana z Elisabeth Schwarzkopf. S posnetkom iz petdesetih let, ki ga je dirigiral Ackermann, produciral pa njen poznejši mož Legge, je postavila standarde.
Heut meine Herrn, war ein Tag … gerne wär ich verliebt
Sinhronizacija: Lisa je vesela ženska.
V živahnem ¾ ritmu z dunajskim šarmom Lisa poje o ljubezni.
Lisa Elisabeth Schwarzkopf očara s svojo eleganco in muzikalnostjo. Njen glas je plemenit in ima erotično karizmo.
Flirten, bisschen Flirten – Schwarzkopf
Prikaže se njen bivši prijatelj Avgust (imenovan Gustl)
Sinhronizacija: Gustl se pojavi in izjavi Lisi, da jo ljubi. Lisa mu ne vrača več čustev. Da njena čustva pripadajo kitajskemu veleposlaniku, ostaja njena skrivnost. Gustl je razočaran, vendar želi ostati dober prijatelj.
Lisa je ženska s preteklostjo, v nasprotju z Butterflyjem pa je odločna in samozavestna ženska.
Spet slišimo Schwarzkopfa v duetu z Erichom Kunzem. Oba sta bila predstavnika legendarnega dunajskega Mozartovega ansambla v povojnih letih. Kunz je bil prijeten in komičen Dunajčan par excellence, s šarmom, humorjem in po potrebi z značilnim dunajskim posmehom (“Schmäh”).
Es ist nicht das erste Mal – Schwarzkopf / Kunz
Richard Tauber je razlagal Sou-Cheng
Sinhronizacija: Ko gostje zapustijo sobo, se pojavi princ. Je zamišljenega razpoloženja. Zaljubil se je v Liso. Vendar se zaveda, da je ta zveza pravzaprav nemogoča. Ta bolečina ga zatira, vendar ljudje njegove kulture svojo žalost skrivajo za fasado, vedno želi, da se ljudje nasmehnejo.
S tem delom je Lehár želel opereto približati operi. Želel se je odmakniti od lesoreznih figur operete k bolj prefinjenim človeškim bitjem. Zato je v veliki meri v svoji glasbi izrisal notranji svet likov. Zgled za to je ta skladba, ki kaže premišljenega Sou-Chonga.
Vloga Sou-Chonga bo za vedno povezana tudi z imenom, njegovo ime je Richard Tauber. Več o umetniški simbiozi Richarda Tauberja in Franza Leharja bomo prebrali v nadaljevanju. Tauber je bil po naravi operni pevec, vendar je uvidel, da lahko s svojimi operetnimi angažmaji doseže novo občinstvo. Ta preusmeritev od “težke” k lahki muzi in njegova pregovorna poslovna spretnost (posnel je več kot 700 posnetkov) sta postala tarča napadov številnih kritikov, ki so mu očitali, da je izdal umetnost. Kljub temu se vsi strinjajo, da je bil Tauber eden največjih liričnih tenorjev svojega stoletja. V tej skladbi boste slišali Tauberjev odličen legato in izrazit srednji register njegovega glasu.
Immer nur lächeln und immer vergnügt – Tauber
Elegantni duet “Bei einem Tee à deux”
Sinhronizacija: “Včasih se je v Sloveniji zgodil nov film, ki ga je v preteklosti ustvarila skupina “Tee Bee”: Lisa povabi princa na skodelico čaja. Uživata v skupnem druženju in galantno koketirata drug z drugim.
Nikolaj Gedda in Elizabeta sta duet zapela čudovito lirično in elegantno.
Bei einem Tee à deux – Schwarzkopf / Gedda
Melanholija
Sinhronizacija: Ko ju Gustl zmoti, Lisa zapusti sobo. Gustl vpraša princa Chouja, kako na Kitajskem dvorijo ženskam.
Nicolai Gedda je bil eden od tenorjev, ki so lahko zapeli tudi najvišje tone. Visoki deli te arije so zapeti s sijajem.
Von Apfelblüten einen Kranz – Gedda
Slišimo drugi posnetek z Josephom Schmidtom. V 20. in 30. letih 20. stoletja je bil zelo znan tenorist. Zaradi svoje majhne postave ni bil primeren za oder, zato je postal znan kot radijski tenorist. Odlikoval se je z visokim glasom in melanholično barvo. To se odlično prilega tej skladbi.
Von Apfelblüten einen Kranz – Schmidt
Sou-Chongovo slovo
Sinhronizacija: Knez prejme pismo, v katerem ga prisilijo, da nemudoma odpotuje na Kitajsko. V vladi prevzame pomemben položaj. Ko Lisa izve za to, je depresivna.
Ein Lied, es verfolgt mich Tag und Nacht – Schwarzkopf
Sinhronizacija: Princ je tudi depresiven. Spoznal je, da ne spada v zahodni svet, vendar mora za seboj pustiti nekoga, ki ga ljubi.
Es wird schon so sein – Gedda / Schwarzkopf
Sou-Chong in Lisa si priznata ljubezen
Sinhronizacija: Poznata svoja vzajemna čustva in se odločita, da bosta skupaj odšla na Kitajsko
Ta prizor bi bil prav tako lahko vzet iz opere. To ni več finale lahkotne operete. Duet se konča z duetom v čudovitem unisonu.
Slišimo odlomek iz predstave züriške operne hiše.
Von Apfelblüten einen Kranz … ein Lied will ich von Seligkeiten singen – Beczala / Kleiter
DEŽELA SMEHLJAJA II
Liso prizadene trk kultur
Sinhronizacija: V dvorani prinčeve palače v Pekingu. Princ bo na slovesnosti, ki jo spremljajo duhovi, inavguriran.
Desetletni wuomen wu
Sinhronizacija: Lisa se zaveda razkoraka med njunima kulturama in je depresivna. Sou-Chong jo poskuša razvedriti in ji pričara ljubezen, ki ju je združila.
Glas Fritza Wunderlicha v tem duetu zasije v najlepši luči. Je svež in strasten.
Wer hat die Liebe uns ins Herz gesenkt – Wunderlich / Fahberg
Sou Chong se mora poročiti s štirimi mandžurkami
Sinhronizacija: Glava družine Čang zahteva, da se princ v skladu z zakoni države poroči s štirimi mandžujskimi ženskami, Lisa pa bi bila nato peta žena. Princ se začne zavedati brezupnosti položaja. Medtem v palačo prispe Gustl. Sledil je Lisi. Tam sreča Sou-Chongovo sestro Mi.
Mi se pritožuje nad diskriminacijo kitajskih žensk:
Pletenje, vezenje, pranje, kuhanje
In potem spet v otroški postelji,
Da, to bi bil tvoj ideal
Domnevamo lahko, da družbena realnost na Dunaju v tistem času ni bila nič drugačna in da je Lehár svojemu občinstvu nastavil ogledalo.
Vloga Mi je tipična soubretenska vloga, ki zahteva zanesljivo višino in prilagodljiv glas.
Im Salon zur blauen Pagode – Rothenberger
Gustl se zaljubi v Mi
Sinhronizacija: Gustl je takoj očaran nad Mi.
Lehár je za njuno srečanje napisal čudovit duet, ki je z refrenom “meine Liebe, deine Liebe” (“moja ljubezen, tvoja ljubezen”) postal vpadljiva melodija.
Na Ackermannovem posnetku Erich Kunz kot Gustl očara s svojo toplino in šarmom, čeprav je njegov glas nekoliko težak za to vlogo. Vloga Gustla je napisana za buffotenor, Erich Kunz pa je bil baritonist.
Als Gott die Menschen erschuf .. meine Liebe, deine Liebe
Lisa prizna svojo nesrečo Gustlu
Sinhronizacija: Gustlu ob srečanju z Liso prizna, da je nesrečna v tuji državi in da je polna hrepenenja po domačem Dunaju.
Ko Lisa hrepeni po Dunaju, se seveda pojavi dunajski valček.
Alles vorbei … ich möchte wieder einmal die Heimat sehn – Hallstein
Tauberjev “Dein ist mein ganzes Herz” (“Tvoje je samo moje srce“)
Sinhronizacija: Knez jo ponovno poskuša potolažiti in ji prikliče svojo ljubezen.
Ta pesem je bila prisotna že v Leharsovem prejšnjem delu “die gelbe Jacke”, vendar je bila komaj opazna. V predelavi filma Dežela nasmehov je ta pesem postala zlata številka. Richard Tauber ima za to zagotovo veliko zaslug. Tauber je z Leharjem sodeloval že pri štirih operetah v dvajsetih letih 20. stoletja in pesmi, ki jih je Lehár prilagodil Tauberju, so bile običajno na vidnem mestu v drugem dejanju in so dobile vzdevek “Tauber Lieder”. Tauberjeva pesem “Dein ist mein ganzes Herz” je najbolj znana med njimi in ena najbolj znanih tenorskih skladb sploh.
Umetniško partnerstvo med Tauberjem in Leharjem je bilo zelo simbiotično. Leta 1920 je Richard Tauber prvič zapel Leharjevo opereto in takoj požel uspeh. Lehár je trpel zaradi zatona operetnega žanra. S Tauberjem je lahko dosegel prve uspehe Vesele vdove. Richard Tauber je bil za časa svojega življenja ena največjih zabavnih zvezd, s to arijo pa je postal legenda. S petjem v operetah se mu je odprl širok srednji razred in postal je popularen.
Lehár je bil dovolj pameten, da je v tesnem sodelovanju z Richardom Tauberjem prilagodil pevski glas Sou-Chongu. Lehár je lahko poudaril prednosti Tauberjevega glasu (čudovit srednji register, čudovit temen ton) in zaobšel slabosti glasu (zlasti zgornje tone).
Dein ist mein ganzes Herz – Tauber
Pavarotti, izjemno liričen in navdušen nad pesmijo “Tvoje je vse moje srce”. Za dodaten učinek Pavarotti, Domingo, Villazon in drugi občasno končajo arijo z visokim asom (namesto des).
Tu m’hai preso il cor – Pavarotti
DEŽELA SMEHLJAJA Act III
Lisa se razide s Sou-Chongom
Sinhronizacija: Lisa se ne more sprijazniti s tem, da bo peta žena. Princ ji poskuša razložiti, da je poroka zgolj formalnost. Ko Tschang začne s poročnim obredom, Lisa izjavi, da želi zapustiti Kitajsko. Sou-Chong ji v strašnem sporu pove, da je na Kitajskem le stvar in da on vlada nad njo. Lisa zgrožena izjavi, da je vsega konec. Song je globoko prizadet.
Žalostni zvoki uvedejo reprizo vpadljive melodije.
Dein war mein ganzes Herz – Gedda
Zveza Mi in Gustla se ni rodila pod ugodno zvezdo
Sinhronizacija: Mi je zaljubljena v Evropejca.
In še enkrat Leharjev duet, katerega čaru ni mogoče ubežati.
Zig, zig, zig … Du bist so lieb, so schön – Kunz / Loose
Sinopsis: Ale niti čustva Mi in Gustla ne morejo premostiti prepada med kulturama in Mi si mora priznati, da se ji sanje ne bodo uresničile.
Wie rasch verwelkte doch das kleine Blümchen Glück – Schwarzkopf
Neuspeli pobeg
Sinhronizacija: Mi pomaga Gustlu in Lisi pobegniti iz palače, vendar ju ujame Sou-Chong. Spozna, da Lise ne more zadržati. Pusti Evropejca. Skupaj s sestro Mi žalostno opazujeta, kako Lisa in Gustl zapuščata palačo.
V tej nostalgični skladbi slišimo Šveda Nikolaja Geddo. Geddova materna jezika sta bila švedščina in ruščina, njegova nemščina pa je idiomatična in brez naglasa, njegov glas pa očara s čudovito melodičnostjo in odličnim fraziranjem. Slišimo čudovit zaključek tega čudovitega dela.
Liebes Schwesterlein, sollst nicht traurig sein – Gedda
Priporočilo za snemanje operete DEŽELA SMEHLJAJA
EMI z Elisabeth Schwarzkopf, Nikolajem Geddo, Erichom Kunzem in Emmy Loose pod vodstvom Otta Ackermanna ter orkestrom in zborom Philharmonia
Peter Lutz, opera-inside, spletni operni vodnik o DEŽELA SMEHLJAJA Franza Leharja.
Leave a Reply
Want to join the discussion?Feel free to contribute!