GLÜCK, DAS MIR VERBLIEB – arija iz opere Mrtvo mesto (Die tote Stadt)

Tradicionalni operni vodnik za arijo Ericha Korngolda GLÜCK, DAS MIR VERBLIEB

Preberite zanimiva dejstva in si oglejte odlične videoposnetke na YouTubu o Korngoldovi slavni ariji “GLÜCK, DAS MIR VERBLIEB”.

Če želiš prebrati in slišati več o Mrtvem mestu, klikni na to povezavo do opernega portreta

Arija GLÜCK, DAS MIR VERBLIEB – sinopsis in ozadje

 
Vsebina: V Pavlovem mračnem stanovanju v Bruggeu. Gospodinja Brigitta sprejme Paulovega starega prijatelja Franka, ki je prihitel k njej. Ogledata si okrašeno sliko Paulove pokojne žene, pred katero je kot relikvija razstavljena Marijina lasna kito. Brigitta mu pove o Paulovem nenavadnem stanju. Paul se vrne v svoje stanovanje in je vesel, da vidi prijatelja Franka. Paul se Franku sploh ne zdi takšen, kot ga je opisala Brigitta. Skoraj ekstatično pripoveduje o srečanju s svojo namišljeno ženo v naročju med enim od svojih samotnih sprehodov. Videl je žensko, ki je bila videti kot njegova Marie. Naslednji dan je govoril z njo, njen glas je bil podoben Marijinemu, Bog mu jo je vrnil. Frank mu skuša razložiti, da je zapadel v iluzijo “sanj o vrnitvi”. Toda Frank o tem noče ničesar vedeti. Zvonec zazvoni, Paul že pričakuje Marietto. Pogleda sliko svoje žene in je srečen, da mu jo je Bog vrnil! Marietta vstopi in Paul je očaran nad njo, ki je tako zavajajoče podobna njegovi Marie. Ko ji da šal, ki si ga je nadela čez sebe, navdušeno zakliče: “Marie! Marietta je plesalka, ki je na obisku v Bruggeu. Ko v stanovanju zagleda lutnjo, Paulu z veseljem zapoje pesem. Paul je ganjen, saj gre za popolnoma enako pesem, kot jo je nekoč pela Marie.
 

Ta skladba je Korngoldova najslavnejša skladba doslej. Gre za nostalgično solo skladbo (ki se spremeni v duet) sredi psihodrame. Njena naloga je, da poslušalcu čustveno približa odnos med Paulom in Marietto ter tako ustvari čim večji kontrast drami, ki sledi in sega vse do Paulovega umora Mariette. Značaj tega dela je pesniški ali celo operetni. Ohranjena je v obliki A-B-A, pri čemer je del B sestavljen le iz kratkega dialoga.

Že na začetku zablesti orkester, ki ima z zvončnico, celesto in harfo značilno poznoromantično obarvanost. Zvončki celeste pričarajo romantično, skoraj otroško naivno razpoloženje:

Korngold piše “zelo počasi, preprosto in z občutkom”.

Skladba je večinoma napisana v visoki tessituri, da bi bilo čutiti vznemirjenje obeh. Ob besedi “Abend” (večer) glas preide v visoko b-je v klavirju:

Kmalu zatem se pridruži Paulov glas, poln melanholije in žalosti:

Proti koncu dela A, ko Paul poje “Ich hört es oft” (Pogosto sem ga slišal), slišimo mojstrski odlomek, ki ga Paul poje nad dominantnim septakordom, ki izraža neskončno melanholijo…

… in namesto da bi jo raztopil v durovem tonu, Korngold za kratek čas spremeni glasbo v molov ton, ki se takoj povzpne v Des-dur, v katerem nas pusti, da se v zadnjih taktih dela A (začenši s “schönsten”) z užitkom potopimo v glasbo:

Arija – besedilo GLÜCK, DAS MIR VERBLIEB

 
Glück, das mir verblieb,
Rück zu mir, mein treues Lieb.
Abend sinkt im Haag
Bist mir Licht und Tag.
Bange pochet Herz an Herz.
Hoffnung schwingt sich himmelwärts.

PAUL
(wie verloren)
Wie wahr, ein traurig Lied.

MARIETTA
Das Lied vom treuen Lieb,
Das sterben muß.

(wird aufmerksam)

Was haben Sie?

PAUL
Ich kenne das Lied.
Ich hört es oft in jungen,
In Schöneren Tagen…
Es hat noch eine Strophe,
Weiß ich sie noch?

(er setzt mechanisch fort. Sie spielt die Laute und fällt
ein. Die Strahlen der untergehenden Sonne überfluten
beide.)

Naht auch Sorge trüb,
Rück zu mir, mein treues Lieb.
Neig dein blaß Gesicht,
Sterben trennt uns nicht.
Mußt du einmal von mir gehn,
Glaub, es gibt ein Auferstehn.
 
Joy, to mi je ostalo,
Vrni se k meni, moja zvesta ljubezen.
Večer v Haagu
Jaz sem svetloba in dan.
Bange pritisne srce na srce.
Upanje se vzpenja proti nebu.

PAUL
(kot izgubljeno)
Kako resnično, žalostna pesem.

MARIETTA
Pesem zveste ljubezni,
Ta mora umreti.

(postane pozoren)

Kaj imate?

PAUL
To pesem poznam.
To pogosto slišim pri dečkih,
V lepših dneh …
Še vedno ima verzijo,
Ali se je še spomnim?

(Mehanično nadaljuje.) Igra na lutnjo in pade
na. Žarki zahajajočega sonca preplavljajo
oba.)

Tudi šiv je zaskrbljujoče moten,
Vrni se k meni, moja zvesta ljubezen.
Nagnite svoj bledi obraz,
Umiranje nas ne ločuje.
Ali moraš kdaj oditi od mene,
Verjemite, da je prišlo do ponovnega vzpona.
 

Slavne interpretacije GLÜCK, DAS MIR VERBLIEB

Duet najprej slišimo v izvirni inštrumentaciji za sopran in tenor.

Prvi na posnetku z Jonasom Kaufmannom in Julijo Leiter. Kaufmann je leta 2019 debitiral v vlogi Paula.

Glück, das mir verblieb – Kaufmann / Leiter

Naslednja različica s sanjskim parom dvajsetih let, Richardom Tauberjem in Lotte Lehmann. Več o Lotte Lehmann lahko slišite spodaj. Erich Korngold je Richarda Tauberja označil za “idealnega Paula”.

Glück, das mir verblieb – Lehmann / Tauber

Naslednji posnetki so solistične različice za sopran:

Nebeška različica skladbe Elisabeth Schwarzkopf, za katero je značilen počasen tempo. Hrepenenje njenega glasu, ki hrope od vznemirjenja, v najboljšem pomenu besede tava.

Glück, das mir verblieb – Schwarzkopf

Maria Jeritza je v vlogi Mariette debitirala v New Yorku in s to vlogo začela svojo svetovno kariero.

Glück, das mir verblieb – Jeritza

Lotte Lehmann je bila velika tekmica Jerice. Večkrat sta nastopali skupaj in Lehmannova je dejala, da jo je Jeritza na odru tudi udarila v rebra, da bi bila videti bolje. V dvoboju obeh pevk v tej ariji se Lehmannova odreže veliko bolje, slišimo le “Abend” “večer” z visokim b-jem, ki ga Lehmannova lepo prepleza (0:34), medtem ko Jeritza visok ton zaobide (glej zgoraj).

Glück, das mir verblieb – Lehmann

Peter Lutz, opera-inside, spletni operni vodnik za pesem “GLÜCK, DAS MIR VERBLIEB” iz opere “Mrtvo mesto” Ericha Korngolda.