MEDEA Luigija Cherubinija – operni vodnik in Vsebina

Onlinski operni vodnik in sinopsis Cherubinijeve MEDEJE

Nobena druga opera ni tako tesno povezana z imenom umetnika kot Cherubinijeva Medeja. Utelešenje tega antičnega lika s strani Marie Callas je bil elementarni dogodek, ki je sredi prejšnjega stoletja povzročil renesanso te opere, katere moč nas navdušuje še danes.

 

 

Vsebina

♪ Komentar

♪ Akt I

♪ Akt II

♪ Akt III

 

Vrhunci

♪ Sinfonija

♪ O Amore, vieni a me! fa cessar questo duol

♪ Or che più non vedrò

♪ Pronube dive, dei custodi

♪ Taci Giason … Dei tuoi figli la madre tu vedi

♪ Nemici senza cor, astuta mia rival Duet

♪ Solo un pianto con te versare Arija Neris

♪ Ah! Triste canto! In suon festoso

♪ Introduzione … Numi, venite a me

♪ Del fiero duol che il cor mi frange

♪ Finale

 

 

Priporočilo za snemanje

♪ Priporočilo za snemanje

 

Premiera

Pariz, 1797

Libreto

Francois Benoit Hoffmann, po Evripidovi Medeji

Glavne vloge

Jazon, vodja Argonavtov, (tenor) - Medeja, čarovnica in Jazonova žena (sopran) - Kreon, kralj Korinta (bariton) - Glauce, njegova hči (sopran) - Neris, Medejin služabnik (kontraalt)

Priporočilo za snemanje

WARNER CLASSICS, Maria Callas, Fedora Barbieri, Gino Penno, Luisa Nache pod vodstvom Leonarda Bernsteina ter orkestra in zbora Teatro alla Scala di Milano.

 

 

 

 

[av_head heading=”Komentar” tag=”h2″ link_apply=” link=”ročno,http: //’ link_target=” style=’blockquote modern-quote modern-centered’ size=’40’ subheading_active=” subheading_size=’15’ margin=” margin_sync=’true’ padding=’10’ color=” custom_font=” av-medium- font-size-title=” av-small-font-size-title=” av-mini-font-size-title=” av-medium-font-size=” av-small-font-size=” av-mini-font-size=” av_uid=’av-8duu4′ admin_preview_bg=”][/av_heading]

 

 

 

Zgodovina in libreto

Cherubini je prvi del svoje skladateljske kariere preživel v Italiji, leta 1787, pri sedemindvajsetih letih, pa se je preselil v predrevolucionarni Pariz. Tam je leta 1791 z Lodoisko, revolucionarno reševalno opero, dosegel ugleden uspeh.

Cherubini je spoznal glasbenega kritika Francoisa Benoita Hoffmanna, ki je želel francosko opero približati umetnosti govornega gledališča z antičnimi materiali. S tem je pritisnil na odprta vrata, saj je bil Cherubini goreč zagovornik Gluckove reformne opere. Hoffmann je za literarno podlago izbral Evripidovo Medejo in glavni lik narisal z antično močjo, enakovredno glavnim vlogam govornega gledališča. Hoffmann je Evripidovo zgodbo osredotočil predvsem na lik Medeje ter spretno osvetlil duševna stanja in mahinacije glavne junakinje.

 

 

Vloga Medeje

Zaradi prevlade Medejine vloge nam Hoffmann in Cherubini predstavita osebnost čarovnice z neizmernim bogastvom odtenkov. Ne najdemo le maščevalne Medeje, temveč tudi nežno mater, ljubečo žensko in laskajočo manipulatorko. To od pevke ne zahteva le glasovne količine in vzdržljivosti “zelo dramatičnega soprana”, temveč tudi sposobnost ustvarjanja liričnega zvoka in visoko stopnjo deklamacijskih sposobnosti. Cherubini je poznal sposobnosti pevke Julie Scio in je pri skladanju lahko izkoristil celoten spekter njenih sposobnosti.

 

 

Premiera in ponatis opere

Pariško občinstvo v Théâtre Feydeau je opero dobro sprejelo, vendar se je širila zelo počasi. Leta 1802 je Cherubini osebno nadzoroval dunajsko predstavo in izkoristil priložnost za krajšanje, saj so v Parizu kritizirali njeno dolžino in glasbene ponovitve. Vendar se Medée ni uvrstila v repertoar 19. stoletja. Tudi v Italiji je bila prvič izvedena šele leta 1907 in le v nemško govorečih deželah je doživela določeno priljubljenost. Ostala je opera “strokovnjakov”, ki so jo hvalili Brahms, Schumann in Beethoven, a jo je širša javnost zavračala. Potreben je bil briljanten umetnik, ki je delo vrnil v središče pozornosti gledališč.

 

 

Medeja Marije Callas

Leta 1953 je Maria Callas prvič pela Medejo v Firencah. Odziv je bil tako navdušujoč, da se je milanska Scala odločila, da v kratkem času spremeni program in občinstvu pokaže predstavo z grško-ameriško pevko. Ker Vittorio Gui, dirigent florentinske produkcije, ni bil na voljo, je Callasova direktorju milanske opere priporočila mladega Američana Leonarda Bernsteina, ki ga je slišala dirigirati po radiu. Ostalo je legenda: Callasova in Bernstein sta milansko občinstvo očarala s strastno Medejo. Callasova je Medejo v svoji karieri pela v več kot tridesetih predstavah, obstaja šest posnetkov (vsi v italijanski različici), večina v živo (prvi v Firencah je bil posnet le z enim mikrofonom!) S Callasovo je Medeja nenadoma našla pot v repertoar, z Leonie Rysanek, Magdo Olivero, Shirley Verrett, Leylo Gencer, Eileen Farrell in Gwyneth Jones pa je sledilo še veliko različnih pevk. Toda ostala je Callasova Opera, katere trije najpomembnejši posnetki (Bernstein/Scala, Rescigno/Dallas, Serafin/Scala) nesporno kraljujejo na diskografskem nebu.

 

 

Različne različice dela

Ker sta Cherubini in Hoffmann Medejo napisala za žanr “Opéra comique”, sta med glasbenimi deli napisala obvezne govorjene dialoge. Leta 1855 je nemški skladatelj in dirigent Franz Lachner pripravil nemško različico, za katero je napisal svoje recitative. Ta Lachnerjeva različica je bila prevedena za italijansko premiero leta 1909 in je služila tudi kot podlaga za različico Callas/Gui iz leta 1953. Pozneje je večina izvedb temeljila na tej različici, čeprav z različnimi okrajšavami. Že nekaj časa je ponovno slišati izvirno francosko različico z dialogi. V opernem vodniku se zaradi pomembnosti Callasove interpretacije opiramo predvsem na italijansko različico.

 

 

 

 

Prehistorija: Jazon je z Argonavti odplul v Kolhido, da bi ukradel zlato runo. Tam se je poročil s čarovnico Medejo, ki je iz ljubezni do Jazona izdala svojo družino in jim pomagala dobiti zlato runo. Zakonca sta pobegnila v Korint, kjer je Medeja rodila dva otroka. Deset let sta živela na dvoru kralja Kreona. Tam se je Jazon zaljubil v kraljevo hčer Glauké. Medejo je zavrnil. Zdaj se namerava poročiti s Kreonovo hčerko in obdržati otroke.

 

Sinopsis: V Kreonovi kraljevi palači.

Glavno temo uverture slišimo že na samem začetku, to je strastna, razgibana tema, ki odraža Medejino duhovno dramo. Sonatno ji sledi lirična sekundarna tema, ki razkriva Medejin notranji boj med maščevanjem in (materinsko) ljubeznijo ter se na široko razvije v srednjem delu. Finale spet pripada glavni temi in tako napoveduje tragični izid opere.

Sinfonija – Bellugi

Sinopsis: Glaucine prijateljice so v pričakovanju prihajajoče poroke z Jasonom. Glaukino razpoloženje je zamaknjeno, saj se boji Medejinega maščevanja.

Che? Quando già corona Amor i vostri sospir / Quoi! Lorsque Tout S’empresse – Serafin

Glauceova slutnja

Sinopsis: Mučijo jo zle slutnje in upa, da je Medeja izgubila svoj urok nad Jazonom.

S to arijo Cherubini predstavi nežno in ranljivo Glauce kot nasprotje Medeje. V čudovitem dialogu s solo flavto Glauce z virtuoznimi koloraturami opeva svojo srečo.

Arija zahteva gotovost v višino in visoko koloraturno mojstrstvo. Slišimo Lucijo Popp, zaradi katere zlatega glasu je arija čudovito doživetje.

O Amore, vieni a me! fa cessar questo duol / Hymen! Viens Dissiper Une Vaine Frayeur – Popp

 

Sinhronizacija: Ko se v veliki dvorani sreča z očetom, mu pove, da se boji za Jazonove otroke, vendar kralj obljubi, da bo zaščitil njihova življenja. Pojavi se Jazon in naznani poklon Argonavtov. Ti napotijo in kralju podarijo repliko ladje Argos, kot poročno darilo pa zlato runo.

O bella Glauce, il grande Giason / Belle Dircé

Jason se zaobljubi, da bo zaščitil Glauce

Sinopsis: Toda Glauce ne najde miru, boji se Medejine magije in zvitosti. Jazon jo poskuša pomiriti in prisega, da jo bo zaščitil.

Slišimo bujni glas Jona Vickersa, morda najboljšega Jazona v diskografiji. Posnetek je iz znamenite produkcije v Dallasu z Marijo Callas.

Or che più non vedrò … Vien, Imen / Eloigné Pour Jamais – Vickers

Sinopsis: Njen oče ji tudi obljubi, da jima bodo bogovi stali ob strani.

Cherubini je za Kreona napisal slovesno arijo, katerega glas obkrožajo topli arpeggio violine. Zbor ekstatično hvali Himena in Amorja, petju pa se pridružita tudi Jazon in Dirke.

Pronube dive, dei custodi / Dieux Et Déesses Tutélaires – Modesti

Medea se pojavi

Sinhronizacija: Vojak naznani prihod ženske. Ko vstopi in se razkrije kot Medeja, Argonavti v strahu pobegnejo iz sobe. Medeja zahteva vrnitev Jazona, toda Kreon ji zagrozi, da jo bo aretiral. Medeja se ne ustraši in mu odkrito zagrozi z maščevanjem nad njegovo hčerko.

Z napovedjo gosta se razpoloženje nenadoma spremeni. Nervozne strune narišejo napeto razpoloženje. Tragedija se začne.

Signor! Ferma una donna – Rysanek

Sinhronizacija: Kreon ji naslednji dan zagrozi, da jo bo dal ubiti, in skupaj z Glaucijo zapusti dvorano.

Qui tremar devi tu, donna rea, empia maga! / C’est À Vous De Trembler – Modesti

Medejina prošnja

Sinhronizacija: Jazon in Medeja ostaneta sama. Medeja ga spomni na njuno ljubezen, žrtve in skupne otroke ter ga prosi, naj se vrne k njej.

Callas je o tej ariji dejal, da je ubijalska. Arija neprestano ostaja v najvišji tesituri in pevec mora obvladati najtežje artikulacije v skrajnih registrih.

Dih jemajoče je slišati prošnjo, prezir in sentimentalnost v glasu Marie Callas. Na tem posnetku iz milanske La Scale naj bi po tej ariji prejela desetminutni aplavz.

Taci Giason … Dei tuoi figli la madre tu vedi / Vous Voyez De Vos Fils

Slišimo drugo interpretacijo Rite Gorr, ki je imela izjemen dramski glas.

Dei tuoi figli la madre tu vedi / Vous Voyez De Vos Fils – Gorr

Ekstatičen razplet Jazona in Medeje

Sinopsis: Toda Jazon jih zavrne. Medeja preklinja njegovo zvezo z Glaukejo in prerokuje, da do poroke ne bo nikoli prišlo, nakar jo Jazon prežene iz gradu.

Ta duet prikazuje Medejo kot lik vokalnega nasilja, ki ga pred Cherubinijem v glasbenem gledališču še nikoli niso prikazali. Pokaže skladatelja, ki je že predvidel Verdijeve dramatične duete, polne notranje strasti. Čustva dobesedno vrejo do bele vročine, ki jo poganja besni orkester.

Maria Callas in Gino Penno čudežno vzdržujeta napetost tega dueta, ki traja več kot sedem minut. Leonard Bernstein z dirigentske mize biča godala v živčno, pregreto razpoloženje, ki kongenialno spremlja ekstazo obeh pevcev.

Nemici senza cor, astuta mia rival / Perfides Ennemis – Callas / Penno

 

 

 

Sinopsis: V Kreonovi palači. Medeja se pojavi na stopnicah.

Tako kot Wagner šestdeset let pozneje v Valkiri, tudi Cherubini začne dejanje z nervoznim migetanjem strun, ki napovedujejo prihajajočo dramo.

Uvod – Bernstein

Kreon odobri enodnevno zamudo

Sinopsis: Njena služabnica Neris jo opozori, da ljudje zahtevajo njeno smrt, in ji svetuje, naj zapusti otok. Toda Medeja želi ostati, saj ne želi oditi brez svojih otrok. Z gnusom je izvedela, da dvorjani učijo otroke sovražiti mater, in prisega, da bo Dircé umrl pred Jasonovimi očmi. Kreon se ji pridruži in še zadnjič zahteva, da Medeja zapusti otok. Medeja ga prosi, naj ji da zatočišče, da bo lahko vsaj občasno videla svoje otroke, vendar Kreon ostaja neomajen. Medeja ga prosi še za en dan oddiha, potem pa bo zapustila deželo. Kreon sumi, da gre za zvijačo, vendar Medeji ugodi in skupaj s stražarji zapusti kraj.

Date almen per pietà! / Du Moins À Médée Accordez Un Asyle – Modesti / Callas

Nerisina arija

Sinopsis: Neris je polna sočutja do Medejine usode in obljubi, da ji bo zvesto sledila, kamorkoli bo šla.

Ob spremljavi solo fagota Neris zapoje lirično arijo, ki je počivališče opere.

Solo un pianto con te versare / Ah! Nos Peines Seront Communes – Berganza

Jason za vedno zapusti Medejo

Sinhronizacija: Medeja namerava preostali dan izkoristiti za maščevanje in prosi Neris, naj pokliče Jazona. Ko Jazon pride k Medeji, ga ta prosi, naj ji pusti otroke. Toda Jazon to zavrne. Ko Medeja spozna njegovo iskreno ljubezen do otrok, se odloči slediti svojemu načrtu. Pritožuje se, da ne bo nikoli več mogla videti svojih otrok, Jason pa ji dovoli, da otroke še enkrat vidi in se od njih poslovi. Medeja mora zdaj z grenkobo opazovati, kako jo Jason za vedno zapušča.

Še en duet Jazona in Medeje. Tokrat slišimo prošnjo matere in žene.

Figli miei, miei tesor / Chers Enfants – Callas / Penno

Medejin načrt

Sinopsis: Medeja prosi Nerisa, naj pripelje otroke ter Glauki v znak ponižnosti podari nakit in tančico. Neris ne ve, da je tančica prepojena s strupom. Iz notranjosti se sliši glasba za poročni obred in Medeja, ki jo razjeda maščevalnost, mora počakati na svojo uro maščevanja, .

Cherubini je s poročnim obredom, ki ga je mogoče hkrati slišati v notranjosti cerkve, ustvaril izjemno dramatičen gledališki učinek. Na koncu tega prizora Medejo premagajo čustva in iz duše kriči svoje občutke maščevanja.

Ah! Triste canto! In suon festoso – Callas

 

 

 

 

 

 

 

V Medeji divja nevihta

Handlung: Medeja stoji na hribu pred templjem. Vihar divja. Neris spremlja Kreona in otroke v tempelj. V roki nosi Medejin nakit in šal. Medeja se približa templju. Njeni lasje so zmedeni, v roki pa nosi šibrovko. Odločila se je, da bo ubila svoje otroke in se tako maščevala Jazonu.

Cherubiniju je mojstrsko uspelo še enkrat povečati dramatičnost. S tri minute dolgim orkestrskim uvodom doživimo notranjo dramo Medeje. Naslednji poziv bogovom, naj ji pomagajo pri maščevanju, ima pošastno moč.

Introduzione … Numi, venite a me / Dieux, Qui M’avez Prêté Vos Secours – Callas

Neris prinaša Medeji otroke

Sinopsis: Vidi Neris, ki prihaja z otroki za roko in ji poroča, da se ji je Glauce zahvalil za darila. Ko ima otroke pred seboj, Medeja zgrabi diadem. Toda preplavljena z materinskimi čustvi ji jih ne uspe ubiti.

Leta 2018 je v vlogi Medeje debitirala Sonya Yoncheva in požela odlične kritike.

Del fiero duol che il cor mi frange / Du Trouble Affreux Qui Me Dévore – Yoncheva

Finale v različici slavnega posnetka skupine Dallas

Sinhronizacija: Ko Neris izve za zastrupljeno tančico, prosi Medejo, naj prihrani otroke, ker je njeno maščevanje končano. Neris otroke hitro odpelje v tempelj in zapre vrata. V Medeji še naprej divja vihar, odločno zgrabi šibrovko in pohiti v tempelj. Nenadoma se iz cerkve zasliši hrup. Slišati je Jazonovo žalovanje zaradi Glaukine smrti. Tudi Kreon je umrl, ko se je dotaknil tančice. Medtem ko ljudstvo zahteva Medejino smrt, Jazon hiti ven in išče otroke. Nato Medeja stopi iz templja z Erinysom ob sebi. S krvjo na rokah mu pove, da je bila Jazonova izdaja maščevana. Ubije se s šibrovko in tempelj zajema ogenj.

Finale te opere slišimo na legendarnem posnetku iz Dallasa, ki ima anekdotično ozadje. Callasova se je med svojim angažmajem v Dallasu pogajala z Rudolfom Bingom, direktorjem newyorške Metropolitanske opere. Ta jo je želel angažirati za 26 nastopov v treh operah. Izogibala se je zahtevnemu urniku in ponudbo zavrnila. Bing je 6. novembra 1958 telegrafiral Callasovi, da preklicuje pogodbo. Bing je novinarjem zlonamerno sporočil, da se je Met z veseljem znebil Callasove in njenega teatralnega nastopaštva. Ta telegram je lahko končal njeno kariero. Svojo jezo in sovraštvo zaradi Bingove zavrnitve je v tistem nepozabnem večernem nastopu 6. novembra predelala z dih jemajočim razponom čustev, Dallas pa je bil priča sproščenemu nastopu prave umetnice, ki je postal eden največjih posnetkov v operni diskografiji.

Finale – Callas et al.

 

 

Priporočilo za snemanje

WARNER CLASSICS, Maria Callas, Fedora Barbieri, Gino Penno, Luisa Nache pod vodstvom Leonarda Bernsteina ter orkestra in zbora milanskega gledališča Teatro alla Scala.

 

 

 

 

 

Peter Lutz, opera-inside, spletni operni vodnik o “MEDEA” Luigija Cherubinija.