JANKO IN METKA Humperdincka – operni vodnik in Vsebina

Humperdinckova pravljična opera je zaradi svoje ljudske glasbe priljubljena po vsem svetu. Skoraj nobeno drugo operno delo ni bilo prevedeno v toliko jezikov. Delo je ena najbolj izvajanih oper na svetu.

 

 

 

 

 

Vsebina

♪ Sinhronizacija

♪ Komentar

♪ I. dejanje

♪ Akt II

♪ Akt III

♪ Priporočilo za snemanje

Vrhunci

♪ Suse, liebe Suse (Goosey goosey gander)

♪ Brüderchen tanz mit mir (Mali bratec pleši z mano)

♪ Ein Männlein steht im Walde (škrat je stal v gozdu)

♪ Der kleine Sandmann bin ich (sem mali peščeni mož)

♪ Abendsegen (Abends, will ich schlafen gehen) (večerna molitev)

♪ Der kleine Taumann heiss ich (ko na marjetico pade rosa)

♪ Hexen-Ritt (vožnja čarovnic)

 

 

 

 

 

 

 

Premiera

Weimar, 1893

Libreto

Adelheid Wette po pravljici bratov Grimm.

Glavne vloge

Peter, čebelar (bariton) - Gertruda, Petrova žena (mezzosopran) - Hansel, Gertrudin in Petrov deček (mezzosopran) - Gretel, Hanselova sestra (sopran) - Čarovnica, hrustljava čarovnica, ki čara otroke (mezzosopran) - Sandman in Dewman, čudežna bitja (sopran)

Priporočilo za snemanje

EMI, Elisabeth Grümmer, Elisabeth Schwarzkopf, Else Schürhoff pod vodstvom Herberta von Karajana in orkestra Philharmonia ter zborov dekliške srednje šole Lougthon in Bancroft's School ali film DG, Brigitte Fassbaender, Edita Gruberova, Hermann Prey pod vodstvom Georga Soltija ter zbora in orkestra Dunajske državne opere.

 

 

 

 

 

 

 

Humperdickova tesna povezanost z Richardom Wagnerjem

Humperdinck je bil zaradi svojega dela z Wagnerjevo glasbo seznanjen s svetom nemških legend. Humperdinck je Wagnerja spoznal v Neaplju, ko je bil star 26 let. Wagner je bil nad mladeničem navdušen in ga povabil, naj pride v Bayreuth in postane njegov pomočnik. Humperdinck je navdušen, opusti študij in Wagnerju med drugim pomaga pri delu na Parsifalu. Dve leti pozneje Wagner umre. Humperdinck si mora poiskati novo službo, vendar ne najde stalne zaposlitve, saj Wagnerjevi glasbeniki na glasbenih šolah niso priljubljeni, zato se preživlja s priložnostnimi deli. Tudi kot skladatelj ni uspešen, saj mu primanjkuje navdiha. Dokler ga sestra ne prosi, naj uglasbi nekaj verzov…

 

 

O izvoru opere

Osnovno idejo za to opero je dala Humperdinckova sestra Adelheid. Ta je za možev rojstni dan napisala verze na podlagi pravljice bratov Grimm, ki jih je želela uprizoriti z njunimi otroki. Humperdinck jih je uglasbil in odmev prvih malih predstav je bil zelo prijeten. Ta opera je nato z različnimi popravki prerasla v popolno opero.

“Janko in Gretel” je bila premierno izvedena v Weimarju dva dni pred božičem leta 1893, in sicer pod taktirko 29-letnega Richarda Straussa. Že ob prvem pogledu na partituro je spoznal, da gre za mojstrovino. Od takrat ta opera velja za božično pravljico, čeprav se dogaja poleti in so medenjaki edini spomin na božič. Uspeh je bil izjemen in že v prvem letu je bilo delo izvedeno na 50 nemških odrih.

Za to pravljico se skriva resnična, dramatična zgodba: “Gradivo, ki sta ga brata Grimm proti svoji najboljši presoji vključila v svojo zbirko otroških in gospodinjskih pravljic, ni ljudska pravljica, temveč verzifikacija umora Katharine Schraderin (1618-1647) “Bakkerhexe”, ki je bila leta 1647 oproščena v procesu proti čarovnicam v Gelnauu, kmalu zatem pa sta jo Hans in Grete Metzler v svoji hiši v Spessartu umorila in zažgala v eni od svojih peči, ker ni hotela razkriti svojih medenjačnih receptov.” (Csampai, Nizozemec, vodnik po operi).

 

Problemi z zasedbo

Janko in Metka sta običajno upodobljena s strani odraslih. Teoretično bi lahko ti dve vlogi odigrali tudi visoki otroci, vendar je v praksi težko najti glasove, ki bi se lahko slišali ob velikem orkestru in upravičili glasbene težave.

V vlogi čarovnice je običajno tudi tenor, da se poudari komični vidik te vloge. Vendar je Humperdinck to prakso kategorično zavrnil. Včasih vlogo čarovnice igra isti izvajalec kot mater, da bi pokazal, da dogodkov v hiši staršev in v hiši čarovnice ne smemo obravnavati ločeno, ampak jih moramo doživeti kot celoto. V zamaskiranem simbolnem jeziku pravljice čarovnica predstavlja realnost, ki je včasih lahko brutalna in manipulativna.

 

 

Wagner – naddoločevalec dela

Humperdinck je prevzel številne Wagnerjeve elemente, kot so orkestracija, harmonija in skozi kompozicijo. Na srečo se je vzdržal pretiranega simbolizma in se odločil za živahen zaplet, kar delu zelo koristi. Tako je to edina “wagnerjanska” opera, ki se je uspela uveljaviti na repertoarju in ki ni nastala pri samem mojstru.

V najboljši wagnerjanski maniri je v tej operi prizor odrešitve. Tokrat ni germanskih bogov ali tragičnih likov, temveč le medenjakovi otroci. Humperdinck je svojo opero poimenoval tudi “Kinderstubenweihfestspiel” (festival posvečenja vrtca). Humperdinckov humor lahko spoznate iz naslednje anekdote: “Cosima Wagner je na večerji v vili Wahnfried v Bayreuthu leta 1891 prosila družinskega prijatelja Engelberta Humperdincka, naj gostom pove nekaj besed. Ta je kot vedno prijetno presenečen takoj vstal, potrkal po kozarcu vina, se prijazno ozrl naokoli, si podrgnil roke, nekajkrat prečistil grlo in se spet usedel, ne da bi spregovoril en sam zlog. Arheolog Reinhard Kekulé je navdušeno zaploskal in vzkliknil: “To je najboljši govor, kar sem jih slišal v svojem dolgem življenju. (iz knjige Schmitz/Ure, kako lahko Mozart vstopi v sfero, iz spominov Siegfrieda Wagnerja).

 

 

 

 

 

 

 

Uvertura s pravljičnim razpoloženjem

Sinhronizacija: Majhna, nesrečna hiša na robu gozda.

Z uverturo nas Humperdinck popelje v pravljični svet. Znameniti motiv “večerne molitve” zazveni v štiridelnem hornovem choralu. Humperdinck v preludij vpelje različne glasbene teme, ki lepo izzvenijo.

Uvertura

 

Sinhronizacija: Janko in Metka sedita drug nasproti drugega v dnevni sobi, oba sta v službi. Janko izdeluje metle, Metka pa ob peči plete nogavice. Muči ju lakota, saj že več tednov jeste le suh kruh. Metka ga spomni na pregovor, da ko je potreba največja, Bog Gospod stisne roko…. Toda Hänschen meni, da se z njim ni mogoče nasititi.

Slišimo ljudsko pesem Suse, liebe Suse (Gusarska goska).

To pesem poje Brigitte Fassbänder kot Hansel. Nemka je bila odlično izbrana za to vlogo. Ima žameten mezzosopran in njena morda največja vloga, naključje ali ne, je bila prav tako vloga v hlačah, in sicer Oktavijana iz Rosenkavalierja. Edita Gruberova pod vodstvom Georga Soltija in Dunajskih filharmonikov poje prelepo Gretel.

Suse, liebe Suse – Gruberova / Fassbänder

Janko in Metka si upata zaplesati

Janko se ne ukvarja z delom. Najprej se ustavi pri loncu za mleko in si odpočije. Metka ga prosi, naj nadaljuje z delom, on pa jo lahko prepriča, da z njim zapleše.

Prva, preprosta različica, ki jo je Humperdinck uglasbil za svojo sestro, je bila sestavljena iz štirih dvodelnih delov (Bratec pleši z mano). Ta plesna skladba je edina, ki je bila skoraj nespremenjena prevzeta iz prve različice. Našel je pot v nemško ljudsko pesem.

Oglejte si in poslušajte prizor, ki sta ga očarljivo odigrala Gruberova in Fassbaender.

Brüderchen Tanz mit mir – Fassbaender / Gruberova

 

Mater in oče prideta domov

Sinhronizacija: Mara Gertruda pride domov sredi plesa. Oba hitro pohitita nazaj k delu. Mati je razburjena, ko vidi, kako malo dela sta lahko opravila. Ko hoče otroke kaznovati s palico, po nesreči prevrne vrč z mlekom. Otroke pošlje v gozd, da bi poiskali jagode. Gertruda je izčrpana in žalostna, ker otrokom ne more ponuditi niti ničesar za jesti. Peter, njen mož, pride domov.

Zgodba o Janijelu in Kretilki je zgodba o odraščanju. Na začetku otroka vse počneta skupaj in z roko v roki hodita po gozdu. Na koncu postaneta delujoči osebi, ki se celo ločita. Starši so narisani drugače. Prihod matere v hišo spremljajo temačni toni, medtem ko je oče narisan s prisrčnimi buffo motivi.

V prizoru slišimo Walterja Berryja, veterana dunajske opere, ki je bil nekaj let poročen s Christo Ludwig.

Rallala, ach wir armen Leute – Berry

 

Sinhronizacija: Gertruda mora ugotoviti, da je bil v gostilni. Obupana je, toda na njeno presenečenje Peter iz svoje košare pograbi jajca, klobase, maslo in celo kavo. Danes bi lahko v vasi za Herrenwaldom prodal veliko metel in nogavic. Oče vpraša o otrocih, Gertruda pove, da jih je poslala nabirat jagode v Ilsenwald. Potem pa njegov obraz nenadoma potemni, saj tam živi medenjakova čarovnica, ki je v zvezi s hudičem. Peter ji pove, da je otroke zvabila v hišo s čarobnim pecivom in jih v pečici spremenila v medenjake. Gertruda in Peter se odpravita iskat otroke.

 

 

 

 

 

 

 

Sinhronizacija: </Janko in Metka sta v gozdu.

Ein Männlein steht im Walde (v gozdu je stal škrat) je znana skladba, ki jo je Humperdinck prevzel iz nemške ljudske pesmi. Orkestracija je skromna in preprosta s čudovitimi trilčki flavte in pizzicato godal.

Ein Männlein steht im Walde ganz still und stumm – Gruberova

 

Sinhronizacija: Nabrala sta veliko jagod, vendar sta vse pojedla pravočasno ob klicu kukavice.

Kuckuck, Eier schluck – Ziesak

Peskovni mož – prehod v pravljični svet

Sinhronizacija: Temni se in ne najdejo poti nazaj. Strašijo jih srhljivi zvoki in odmevi njihovih glasov. V megli zagledata malega moža. Približa se jim, to je Peščeni mož. Je prijatelj otrok in jim govori pomirjujoče besede ter jih pride uspavat.

Prehod iz resničnega v domišljijski svet se začne s peščenim možem. Z utišanimi strunami in zvoki harfe Humperdinck z glasom Peščenega moža (Jaz sem mali peščeni mož) otroke ugrabi v svet sanj.

Der kleine Sandmann bin ich – te Kanawa

Večerna molitev – čudovit vrhunec

Sinhronizacija: Dva skupaj molita in najdeta spanje na gozdnih tleh.

Ta slavna uspavanka je počivališče opere.

Po Kestingovih besedah sodi ta prizor v interpretaciji Elisabeth Schwarzkopf in Elisabeth Grümmer med velike vrhunce operne diskografije: “Posnetek pod vodstvom Herberta von Karajana spada med največje razkošje v zgodovini snemanja, idealno zaseden vse do stranskih vlog. Zvok “Abend will ich schlafen gehen” (Kjer vsak otrok položi glavo) pade kot zapeljiva čutna spodbuda na uho in se spremeni v čarobno poezijo.”

Abendsegen (Abends, will ich schlafen gehen) – Schwarzkopf / Grümmer

 

To skladbo boste slišali in videli v drugi različici s posnetka z Gruberjevo in Fassbaenderjem.

Abendsegen (Abends, will ich schlafen gehen) – Gruberova / Fassbaender

 

Sinhronizacija: Ko otroci zaspijo, pride štirinajst angelov in jih obkroži v krog, da bi jih zaščitili pred nevarnostmi v gozdu.

 

 

 

 

Prebujanje z rosnim človekom

Sinhronizacija: Rosovnik prebudi otroke

Čudovit uvod z orkestrom nariše nežno jutranje razpoloženje.

Prisluhnite tej zasanjani skladbi v očarljivi interpretaciji Ileane Cotrubas (ko na marjetico pade rosa).

Der kleine Taumann heiß ich – Cotrubas

 

Sinhronizacija: Dva otroka se počasi prebudita.

Glede besedila in teme tega dela govorimo o otroški operi. Vendar zaradi velikega orkestra besedila ni lahko razumeti. Vsekakor pa takšni intimni odlomki izžarevajo veliko čarobnost. (Tu sem spal! na borovi postelji!)

Wo bin ich ? Wach ich ? … Tirelireli – Ziesak / Larmore

 

Janko in Metka običajno igrajo odrasli. Teoretično bi ti dve vlogi lahko igrali tudi starejši otroci, vendar je v praksi težko najti glasove, ki bi se lahko slišali ob velikem orkestru in bili kos glasbenim težavam.

Prikaže se medena hišica – lansirani duet

Sinhronizacija: Dva otroka se počasi prebudita. Oba sta sanjala o angelih, ki ju varujejo. Megla se dvigne in nenadoma se pojavi hišica iz medenjakov in sladkarij. Na levi strani hiše je pečica, na desni pa kletka.

Še en čudovit Humperdinckov duet, v katerem zadiši po sladkih skušnjavah. Zasanjano ga pojeta Grümmer in Schwarzkopf.

Wie duftets von dorten … O herrlich Schlösschen – Grümmer / Schwarzkopf

 

Sinhronizacija: Hanschen si želi vstopiti, vendar ga Metka zadržuje.

 

Sinhronizacija: Hrestač je v svoji družini, v kateri se je znašel v času, ko je bil v času, ko je bil v družini: Janko jo lahko prepriča, da poskusi medenjake. Ko odtrga košček, se iz hiše zasliši en sam: “Miška, miška! Kdo grize mojo hiško? Hanzel je navdušen nad medenjaki, saj so slastnega okusa. Čarovnica pride iz hiše. Janko in Metka se bojita nenavadne starke. Ta poskuša otroke zvabiti v hišo s sladkarijami.

Nemška mezzosopranistka Christa Ludwig je odlično odigrala vlogo čarovnice. Njeno zapeljivo petje je odlično. Strašljivost je združila z lepim petjem in veseljem do igre. Poslušajte prizor od 1:18:55 do 1:22:10.

Kommt kleine Mäuslein, kommt in mein Häuslein (1:18:55 – 1:22:10) – Ludwig / Moffo

 

Jedi čarovnice

Sinhronizacija: Ko hočeta Janko in Metka pobegniti, ju začara in Hänsla zapre v kletko. Hanela želi nahraniti z orehi in rozinami, da bi postal debel in okrogel. Kretilka mora pripraviti mizo, čarovnica pa prižge peč, v kateri želi speči Hanela. Izjokana se na metli vozi po hiši.

“Vožnja čarovnice” je komaj prikrita persiflaža “vožnje valkire”. Humperdinck je opero napisal za velik romantični orkester in glasbeno izkorišča možnosti obarvanja. Orkestru je namenjena pomembna vloga pri preludijih in prehodni glasbi.

Hexenritt – Suitner

 

 

Čarovnica je prelisičena

Sinhronizacija: Gretka lahko čarovnici na skrivaj ukrade čarobno palico. Zapomnila si je čarobno besedo, zato lahko odčaruje Janeza in ga neopazno osvobodi iz kletke. Čarovnica reče Grlici, naj pokuka v pečico in preveri, ali so medenjaki pečeni. Marelica se namerno obnaša neumno in prosi čarovnico, naj ji ga pokaže. Ko čarovnica poklekne pred pečjo, otroka potisneta čarovnico v gorečo peč.

Prisluhnite živahnemu duetu v ¾ času, v katerem otroci praznujejo, da so lahko vrgli čarovnico v peč.

Juchhei, nun ist die Hexe tot – Grümmer / Schwarzkopf

 

Sinhronizacija: Janko in Metka skočita iz hiše in hrustljava hišica z glasnim pokom eksplodira. Z medenjakov na vrtu odpadejo medenjakova ohišja in pojavijo se otroci, ki jih je čarovnica spekla v medenjake. Grlica z roko prebudi vse otroke. Janko vse razočara z brinovim grmom. Zaslišita očetov glas in otroka iz ruševin peči potegneta velik medenjak, ki je ostanek čarovnice.

Na koncu je opera z refrenom “Wenn die Not auf nächsten steigen, Gott der Herr die Hand uns reicht” spet kontemplativna. (Ko je potreba največja, Bog Gospod iztegne svojo roko).

Finale – Jurowski

 

 

Priporočilo za snemanje

 

EMI z Elisabeth Grümmer, Elisabeht Schwarzkopf, pod vodstvom Herberta von Karajana in orkestra Philharmonia ter zborov srednje dekliške šole Lougthon in šole Bancroft’s.

 

 

 

Peter Lutz, opera-inside, spletni operni vodnik za JANKO IN METKA Engelbrechta Humperdincka.